Franja

Zadetki iskanja

  • pomágati aider, assister, secourir, seconder, épauler, donner un coup d'épaule (ali de main) , servir, prêter son secours (ali son aide, son assistance) ; (zdravilo) remettre, soulager

    pomagati komu aider quelqu'un, soulager (ali assister, seconder, secourir) quelqu'un, donner (ali prêter) la main à quelqu'un, donner un coup de main (ali d'épaule) à quelqu'un; tendre la perche (ali le bras, la main) à quelqu'un; épauler quelqu'un, prêter aide à quelqu'un, prêter son appui à quelqu'un
    pomagati nesti aider à porter
    pomagati komu pri delu aider quelqu'un dans ses travaux, assister quelqu'un dans son travail
    pomagati komu (zopet) na noge (figurativno) remettre quelqu'un à flot, remettre quelqu'un sur pied, mettre quelqu'un sur la voie
    pomagati komu iz stiske in zadrege (figurativno) tendre la perche à quelqu'un, tirer quelqu'un d'embarras (ali d'affaire)
    pomagati komu iz zadrege tirer quelqu'un d'embarras
    pomagati si s čim s'aider de quelque chose
    pomagati si medsebojno se prêter secours l'un à l'autre, s'aider mutuellement, se prêter mutuellement assistance (dans l'épreuve), s'entraider
    pomagati si s slovarjem s'aider du dictionnaire
    znati si pomagati se tirer d'affaire, figurativno savoir nager, (v stiski) savoir se débrouiller
    ne znati si več pomagati ne plus savoir que faire (ali comment s'en sortir, à quel saint se vouer)
    kaj pomaga? à quoi bon?, à quoi cela sert-il?
    nič več se ne da pomagati il n'y a plus rien à faire
    temu se da pomagati il y a remède à cela
    tu ne morem nič pomagati je n'y peux rien (faire)
    tu se ne da nič več pomagati il n'y a plus moyen d'y remédier, c'est sans secours
  • pomágati ayudar, prestar ayuda ; (v sili) auxiliar (ali socorrer) (komu a alg) ; asistir, secundar a alg ; (podpirati) apoyar a alg

    pomagati komu pri čem ayudar a alg en a/c
    Vam smem pomagati? ¿le ayudo?
    pomagati nesti ayudar a llevar
    pomagati komu iz stiske ayudar a alg a salir de un apuro
    pomagati pri pobegu ayudar en la fuga
    pomagati proti (med) ser bueno para, ser eficaz contra
    znati si pomagati saber arreglarse (fam manejarse) bien; ayudarse; saber cuidar de sí
    tu se ne da nič pomagati esto ya no tiene remedio
    kaj pomaga tarnati? ¿de qué sirve lamentarse?
    nič ne pomaga, iti moramo nos guste o no, tenemos que irnos
    s tem mi ni nič pomagano con eso no se me ayuda en nada
    pomagati komu v stiski auxiliar (ali socorrer) a alg necesitado de ayuda
    tako mi bog pomagaj! ¡así Dios me salve!
    bog nam pomagaj! ¡Dios nos asista!
  • pomémben important, significant; notable; noteworthy; imposing; momentous; consequential; meaningful

    zelo pomémben človek a man of importance
    pomémben dogodek significant event
    pomémbno (službeno) mesto an important post
    pomémbna osebnost a personage of great significance (ali consequence)
    nič pomémbnega nothing to speak of, nothing particular, of little consequence
    delati se pomémbnega to put on an impressive air
  • pomeni|ti [é] (-m)

    1. bedeuten; heißen; (biti)
    pomeniti isto kot hinauslaufen auf (auf dasselbe hinauslaufen), (einer Sache) gleichkommen, gleichbedeutend sein mit
    to pomeni/kar pomeni … das heißt …
    to že nekaj pomeni das will schon (etwas) heißen

    2. (biti pomemben) besagen (to nič ne pomeni das besagt nichts), auf sich haben; predstavljati: darstellen, vorstellen
    veliko/malo pomeniti komu (jemandem) viel/wenig ausmachen
  • pomeníti signifier, vouloir dire ; (biti važen) importer, compter; présager

    nekaj pomeniti compter
    to nič ne pomeni cela ne signifie rien, cela n'a pas d'importance, cela ne compte pas
    to ne pomeni ničesar dobrega cela ne présage (ali n'annonce) rien de bon, cela n'est pas bon signe
    ona mi pomeni vse elle est tout pour moi
  • poméniti to mean; to signify; to be a sign of; to matter; to be of importance; to denote, to indicate; to express, to stand for

    kaj pomeni to? what does that mean?
    kaj pomeni ta beseda? what does this word mean?
    ne vem, kaj to pomeni I don't know what this means
    to ne pomeni nič it is of no consequence
    to ne pomeni nič dobrega this augurs no good
    kaj pomeni ta simbol? what is the meaning of that symbol?
    to ne pomeni mnogo there is not much in that
    kaj pomeni to vaše vedenje? what do you mean by such behaviour?
    jaz malo pomenim svojim otrokom I matter little to my children
  • poméniti significar; querer decir ; (biti važen) importar ; (označevati) denotar, representar

    kaj naj to pomeni? ¿qué quiere decir esto?, fam ¿con qué se come eso?
    to nič ne pomeni eso no significa nada; no tiene importancia
    to nekaj pomeni (fig) fam aquí hay gato encerrado
    ona mi pomeni vse ella lo es todo para mí
  • pomòći pòmognēm, pomòzi, pomògoh pȍmože, pòmogao pomògla, pòmognūt -a
    I.
    1. pomoči, pomagati: pomoći komu u čemu, komu iz vode; pade u postelju, ne pomogoše mu ni trave, ni bajanje, ni molitve; u ono doba ljudi nisu spavali ni sedeli, ali da bog pomože niso spali ne sedeli, bilo je, da bog pomagaj!; oni mi nisu ni rod ni pomozi bog nismo si med seboj čisto nič; pomozi bog (pozdrav), bog ti pòmogao! (odzdrav); on je pomozi bog, čaršijo, na obadvije strane obrača plašč po vetru
    2. podpreti: pomoći koga novčano
    II. pomoći se pomagati si med seboj
  • popólnoma absolument, à fond, complètement, entièrement, intégralement, en entier, radicalement, parfaitement, pleinement, de toutes pièces, sans partage, totalement, tout à fait, de part en part, de fond en comble, de (ali en) tout point

    popolnoma je izgubljen il est entièrement (ali totalement, irrémédiablement) perdu
    popolnoma izmišljen inventé de toute pièce
    popolnoma nič absolument rien, rien de rien
    popolnoma ozdravljen totalement guéri
    popolnoma pijan complètement (ali totalement) ivre
    popolnoma zaseden complet
    popolnoma se strinjati être tout à fait (ali entièrement) d'accord (avec quelqu'un)
    to je popolnoma jasno cela saute aux yeux
    to je popolnoma napačno c'est absolument faux
  • popólnoma completamente; por completo; enteramente; totalmente; a fondo; absolutamente

    popolnoma zaseden completo
    on je popolnoma izgubljen no hay remedio (ali salvación) para él
    popolnoma izmišljen inventado
    popolnoma nemogoče imposible de todo punto
    popolnoma nič absolutamente nada
  • popustíti (ceno) to reduce, to rebate, to make an allowance for, to lower (a price), to deduct, to allow (ali to grant, to make) a reduction (ali concession), to lower one's figure; (bolečina, vročica) to pass off, to ease, to abate; (marljivost) to cool down, to relax, to abate, to fail, to flag; (sili) to yield, to knuckle under (ali down); (mraz) to abate; (napetost) to ease, arhaično to slake off; (veter) to abate, to subside, to calm; (struno, žico) to slacken (and lower the pitch of) a string

    popustíti komu to indulge someone
    ne popustíti (= odbiti) to persist in, to insist on, not to yield one iota, not to relent, not to remit a point
    diciplina je popustila discipline has slackened (ali has weakened)
    učenec je popustil v svoji marljivosti the pupil has been slacking
    popustíti v ceni to make a reduction in the price
    cene so popustile the prices have dropped (ali have come down)
    nadzorstvo je popustilo control has been relaxed
    nič ne popustíti v svojih zahtevah not to abate one iota of one's pretensions
    od naših zahtev ne moremo popustíti we can abate none of our demands
    popustíti strastem to give way to one's passions
    popustíti vrv to slacken (ali to loosen) a rope
  • por za; skozi, čez, po; na, v; zaradi; s, z, s pomočjo; kar se tiče; v korist

    lo ha recibido por mí dobil je to po mojem posredovanju
    ganar el pan por sí mismo sam si služiti kruh
    por consiguiente potemtakem, zatorej
    eso le pasa por ligero tega je kriva njegova lahkomiselnost
    por mí kar se mene tiče, zaradi mene
    no lo hago por difícil ne delam tega, ker je (tako) težko
    preguntar por algn vprašati za koga
    por escrito pismeno
    por dicha, por fortuna na srečo, k sreči
    por fuerza s silo
    por señas s kretnjami
    hablar por lo bajo tiho govoriti
    de por sí sam (od sebe); iz svoje volje
    por París čez (via) Pariz
    partir por (ali para) París odpotovati v Pariz
    echar por el suelo na tla zagnati
    de 10 por arriba nad deset, od deset naprej
    andar por ahí potepati se
    por agosto v avgustu, avgusta
    (desde) por la mañana (od) davi, (od) danes zjutraj
    por aquellos tiempos tisti čas, takrat
    estoy por V. na uslugo sem Vam! na voljo sem Vam!
    está loco por ella zateleban je vanjo
    tengo por sin duda que... smatram za dognano, da ...
    tres veces por día trikrat na dan
    por dos po dva
    dos por cinco dvakrat pet
    el cinco por ciento 5%
    por lo demás sicer
    por lo que yo sé kolikor jaz vem
    ir por leña iti po drva
    ¡vaya por él! pojdite ponj!
    está por llegar takoj bo prišel
    en lo por venir v bodoče, v prihodnje
    la cuenta está (ali queda) por pagar račun še ni plačan
    por decirlo así tako rekoč
    no es por alabarme, pero... ne da bi se hotel hvaliti, toda ...
    por cierto naravno, pač; sicer, zares
    por lo demás sicer
    por fin končno
    por si acaso če slučajno, za vsak primer
    por tanto zato, zaradi tega
    por poco skoraj
    ¡sí, por cierto! da, gotovo!
    por que (= porque) ker
    (= para que) da bi
    ¿por qué no viene? zakaj ne pride?
    sin qué ni por qué brez vzroka, meni nič tebi nič
    por más (ali mucho) que grite naj še toliko vpije
    por bueno que fuese naj bo še tako dober
    por si no viene če slučajno ne pride
  • pòsao pòsla m, mn. pòslovi pòslōvā in pòsli posálā in pȍsālā
    1. delo: dati se na posao lotiti se dela; posao dobro napreduje
    2. opravek: imam tamo još neki posao; putovati -om potovati po opravkih
    3. podjetje: uvijek nešto treba, a osobito vama koji imate tako dobro uveden posao
    4. kupčija: posao ide labavo; zaključiti trgovački posao s kim
    5. naloga: posao kritike nije da literate stvara, nego da ih organizuje
    6. zadeva: ministarstvo spoljnih, inostranih, vanjskih poslova; umiješati se u tude poslove; čeljade koje ti ovo piše drži da je tvoja vjeridba već gotov posao
    7. skrb: posao dati kome
    8. opravek, skupna zadeva: s ovim ljudima neću imati posla
    9. batali ćorava posla pusti pri miru, kar ni nič; nisu to čista posla tu nekaj ni v redu; gledaj svoj posao = gledaj svoja posla = gledaj svoga posla brigaj se za svoje zadeve, ne praskaj se, kjer te ne srbi; još mi to treba, taman posla še to bi mi bilo potrebno, to nikakor ne
  • posében special, especial; extra; separate; particular; distinct; additional

    posébna izdaja (časopisa) extra
    ne smatram ga za nič posébnega I don't think he's anything special
  • posében particulier, singulier, individuel, isolé, spécial, spécifique, distinctif, extraordinaire, à part, original, caractéristique, intrinsèque

    poseben človek un homme bizarre, un original, un être étrange, un drôle de type
    posebni dopisnik correspondant particulier, envoyé spécial d'un journal
    posebna lastnost propriété ženski spol particulière
    posebno mnenje (stališče) o čem prise ženski spol de position
    poseben odposlanec envoyé moški spol extraordinaire
    poseben odtisk tirage moški spol à part
    posebne okoliščine circonstances ženski spol množine particulières
    posebno področje spécialité ženski spol
    poseben primer cas moški spol particulier (ali singulier)
    posebna (ločena) soba pièce ženski spol isolée
    posebna stroka spécialité ženski spol
    poseben vlak train moški spol spécial
    poseben (značilen) vonj odeur ženski spol spécifique
    posebni znaki signes moški spol množine particuliers
    s posebno pošto avec courrier séparé
    to ni nič posebnega ce n'est rien de particulier (ali d'extraordinaire, de remarquable), ce n'est pas riche (ali pas grand-chose), popularno ça ne casse rien
  • posében particular; especial; peculiar; extraordinar; especial

    s posebno pošto por separado
    brez posebneega navdušenja sin gran entusiasmo
    nič posebnega nada (de) extraordinario
    posebni odtis tirada f a parte; separata f
    posebna izdaja edición f extraordinaria
    posebni vlak tren m especial
    posebni znaki particularidades f pl; (osebni) señas f pl particulares
    posebne okolnosti circunstancias f pl especiales
  • posebn|o3 [é] srednji spol (-ega …) filozofsko: das Besondere (Besonderes)
    figurativno nekaj posebnega (etwas) Besonderes, einsame Spitze
    nič posebnega nichts Besonderes
    ne biti nič posebnega nach nichts aussehen, nicht weit her sein, za nekaj, kar je treba narediti: das ist kein Kunststück, (ni nič hudega) das ist doch kein Beinbruch
  • posréčiti se réussir, donner de bons résultats, parvenir à

    nič se mi ne posreči je ne réussis à rien
    vse se mu posreči il réussit en tout, tout lui réussit
    posrečilo se mi je uiti j'ai réussi à m'échapper
  • posréčiti se salir bien; tener éxito; dar buen resultado ; fam cuajar

    posrečilo se mi je he logrado (uiti escaparme); he conseguido (rešiti se salvarme)
    njemu se vse posreči todo le sale bien; lo consigue todo
    nič se mu ne posreči todo le sale mal; no consigue nada
  • posta|ti1 (-nem) postajati werden:
    postati domač/glasen/ jasno/grob/nasilen/neprijeten/neveljaven/nezvest/ očiten/plešast/ponižen/pozoren/tradicionalen heimisch/laut/klar/massiv/gewalttätig/unangenehm/ ungültig/untreu/deutlich/kahl/kleinlaut/aufmerksam/zur Tradition werden, za barve :
    postati bel/črn/ rdeč/ zelen weiß/schwarz/rot/grün werden
    postati jasno komu jemandem [klarwerden] klar werden
    bekommen:
    postati lačen/ žejen Hunger/Durst bekommen
    z glagoli, izpeljanimi iz pridevnika, samostalnika: postati trd sich verhärten
    krhek verspröden
    sajast verrußen
    tog erstarren
    živahnejši sich beleben
    medicina gangrenozen gangräneszieren
    lepljiv verkleistern
    mlahav erschlaffen
    moten (sich) eintrüben
    posveten verweltlichen
    razglašen sich verstimmen
    medicina sklerotičen verkalken
    slum verslumen
    zahodnjaški verwestlichen
    zamaščen verfetten
    zanemarjen verlottern
    tudi s pasivom: postati prehoden leitend gemacht werden
    postati običajen sich einbürgern
    postati žrtev česa auf der Strecke bleiben, (einer Sache/jemandem) zum Opfer fallen
    postati nepotreben sich erübrigen
    postati osovražen sich [verhaßt] verhasst machen
    postati brezobličen aus der Fasson geraten
    postati hripav od govorjenja/kričanja/kašljanja sich heiser reden/ schreien/husten
    postati zločest medicina einen bösartigen Charakter annehmen, krebsig entarten
    postati moderen aufkommen, in Mode kommen
    postati navada zur Gewohnheit werden, einreißen
    postati predmet govoric ins Gerede kommen
    postati slabo komu (jemandem) schlecht werden (es ist mir schlecht geworden)
    postati paničen in Panik geraten
    religija ki je meso postal [fleischgeworden] Fleisch geworden
    nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito die Sonne bringt es an den Tag!