Franja

srbéti picar; escocer; sentir comezón f

koža me srbi me pica la piel, siento picor en la piel
jezik ga srbi (fig) no puede guardarse para sí lo que sabe
kogar srbi, naj se popraska el que se pica ajos come
srbeti, da bi nekaj storili (fig) tener el prurito de hacer alg, rabiar por hacer alg

središčnica samostalnik
1. matematika (vrednost) ▸ középérték
Učitelji so ta del ocenili s središčnico 3 (najvišja povprečna ocena je 4,1, najnižja pa 2,8). ▸ kontrastivno zanimivo A tanárok ezt a részt 3-as középértékkel osztályozták (a legmagasabb átlagjegy 4,1, a legalacsonyabb 2,8).
Sopomenke: mediana

2. geometrija (črta) ▸ középvonal
Hrbet naj bo vzravnan, breme pa čim bližje središčnici telesa. ▸ Álljon egyenes háttal, a teher pedig legyen minél közelebb a test középvonalához.
Tako dobimo površino, na katero s svinčnikom zarišemo središčnice in drugo. ▸ Így megkapjuk a felületet, amire ceruzával felrajzoljuk a középvonalakat és egyebeket.

3. šah (faza igre) ▸ középjáték
V otvoritvi je brez težav izenačila položaj, v središčnici je osvojila kmeta, v končnici pa je materialno prednost pretopila v celo točko. ▸ A megnyitáskor könnyedén kiegyenlítette az állást, középjátékban levette a gyalogost, a végjátékban pedig az anyagi előnyét egy egész pontra váltotta.

4. (temeljni del) ▸ központi rész
Davčna reforma in dejansko spodbujanje fleksibilnega trga dela predstavljata središčnico želenih gospodarskih reform. ▸ kontrastivno zanimivo Az adóreform és a rugalmas munkaerőpiac hatékony ösztönzése áll a kívánt gazdasági reformok középpontjában.
Šport v obdobju zrelosti je središčnica celotne knjige. ▸ Az érett korban való sportolás képezi a teljes könyv központi részét.

stand up

1. neprehodni glagol
vstati, dvigniti se; stati pokonci (lasje); pokonci se dvigniti (bodice itd.), dvigati se (dim); lotiti se, napasti (against s.o. koga)
(javno) nastopiti, potegniti se (for za)

I'll stand up for him whatever happens potegnil (zavzel) se bom zanj, naj se zgodi, kar hoče; (pogumno) nastopiti nasproti, upreti se (to čemu); šport postaviti se (o moštvu); pogovorno postaviti se pred, stopiti pod (v dežju vedriti); ameriško biti zraven; vzdržati (konj pri dirki itd.); plesati (with z)
to stand up in pogovorno nositi na sebi
I've only the clothes I stand up in imam le obleko, ki jo nosim (imam) na sebi

2. prehodni glagol
(le) zavlačevati; varati, slepiti
ameriško, pogovorno pustiti na cedilu, pustiti zastonj čakati
ameriško, sleng vzdrževati (koga), plačevati (za koga)

sta|ti⁵ (-nem) kosten
to veliko/malo stane das kostet viel/wenig, das ist teuer/preiswert
koliko stane …? wie teuer ist …?, was kostet …?
figurativno veliko/drago stati teuer zu stehen kommen
naj stane kolikor hoče es koste, was es wolle
to ne bo stalo celo premoženje das wird die Kuh nicht kosten
nič me ne stane es kostet mich keine Mühe

státi¹ (stanem) to cost

dragó státi to cost dear
to te bo drago stalo! that will cost you dear!
koliko stane to? how much does it cost?, what's the price?, how much is it?, what do you charge for it?, (pogovorno) what's the damage?
to me je stalo X SIT I paid X tolars for it
knjiga me je stala X SIT the book cost me X tolars
popravila so nas stala X SIT the repairs cost us X tolars
to bo stalo mnogo časa in truda this work will take much time and trouble
naj stane, kar hoče! cost what it may, at any cost, at any price
ni važno, koliko to stane it does not matter what it will cost, expense is no object
to precéj stane it comes expensive, it is dear
to ga je stalo življenje it cost him his life
dobre besede nič ne stanejo kind words cost nothing

státi (stanem) coûter

drago stati coûter cher
malo stati ne pas coûter cher, être bon marché
to ga je veliko stalo cela lui a coûté cher (ali beaucoup d'argent), figurativno cela lui a beaucoup coûté, il l'a payé cher
koliko to stane? combien cela coûte-t-il (ali vaut-il)?, quel en est le prix?, familiarno combien ça coûte (ali ça vaut)?
naj stane, kar hoče coûte que coûte

státi (stánem) imperf. costare:
malo, veliko stati costare poco, molto
šolanje otrok veliko stane la scuola dei ragazzi costa molto
življenje v mestu stane la vita in città è cara
pren. neprevidnost bi me lahko stala glavo, življenje per via dell'imprudenza sarei potuto morire
pren. pravdanje ga je stalo premoženje le tante cause gli costarono un occhio della testa
to te lahko še mnogo stane (me) la pagherai (cara)!; rischi di pagarla cara
naj stane, kar hoče costi quel che costi
trg. koliko stane? quanto costa?, quanto viene?, quant'è?
PREGOVORI:
vsaka šola nekaj stane l'esperienza è madre della scienza

státi (stojím) imperf.

1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
stati pri oknu starsene alla finestra
stati v vrsti stare in fila
stati na rokah reggersi sulle mani
miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
grad še danes stoji il castello c'è ancora

2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

3. essere durevole; durare:
ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

4. gastr. lasciar riposare:
testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

5. obl. stare bene, stare a pennello:
obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
odkar svet stoji da che mondo è mondo
pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
pren. stati ob strani tenersi in disparte
vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
pren. stati pred oltarjem sposarsi
pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
lov. pes stoji il cane è in punta
vet. samica stoji la femmina è in calore
šport. stati v predklonu flettere il busto
šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
voj. stati v pozor stare sull'attenti
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

státi¹ (stanem) costar

drago stati costar caro
to ga bo drago stalo (fig) lo pagará caro
ne stane nič no cuesta nada
stati mnogo denarja costar mucho (dinero)
stati ogromno denarja costar un ojo de la cara
koliko stane ta knjiga? ¿cuánto (ali qué) cuesta este libro?
naj stane, kar hoče cueste lo que cueste

stew² [stju:] prehodni glagol & neprehodni glagol
dušiti (se) v pari (o mesu itd.), počasi (se) kuhati, pariti se, cvreti se od vročine
sleng zelo se učiti, "guliti se"

stewed apples jabolčna marmelada
stewed pears hruškov kompot
the tea is stewed čaj je pretemen in grenak
let us go, we are stewing here pojdimo, tu se dušimo (od vročine)
to stew in one's own juice (grease) cvreti se v lastni masti, figurativno biti prepuščen svoji usodi
let them stew in their own juice naj sami pojedo kašo, ki so si jo skuhali

stȅžēr m rod, pleme: (v izrazu) iskopao mu se stežer naj se zatre ta rod, to pleme; djevojkama se dade dijel od pokretnog imanja, a nepokretno ostaje stežeru

stȉgnuti stignēm
1. dohiteti: jedva sam te stigao
2. doseči: uobraženi mladić misli da je stigao Prešerna
3. doleteti, zadeti: i tebe može to da stigne; božja te kletva stigla naj te zadene božja kazen; suza te moja stigla
4. dospeti: stiglo je pismo; vojska je stigla do granice domovine; daleko je stigao veliko je dosegel v življenju; duša stiže do jabučice duša mu je prišla do grla od velikega napora
5. zadostovati, biti dovolj: jedva su mi stigle pare da sve to kupim; nije mi stiglo novaca
6. stignuti do velikoga glasa postati slaven; biti kadar stignuti i uteći biti zelo sposoben in iznajdljiv
7. utegniti: nisam stigao da napišem pismo

stimulus -ī, m (prim. īnstīgō in stilus) ost, ósten, óstno, bodica, šilo

I. kot voj. t.t. pl. stimuli stímuli = koničasti (šilasti, óstnati, ostri) kôčki kolíč(k)i = železne paličice s kavlji, zabite v zemljo in zakrite, nekaki rogljači ali železne nastave, železne pasti (prim. stilus 1.): taleae pedem longae ferreis hamis infixis … quos stimulos nominabant C., se stimulis inopinantes induebant C. —

II.

1. ost, ósten, óstno, bodica za poganjanje živine in kaznovanje sužnjev, nekakšno priganjálo, gonílo: Pl., Col., Plin. idr., parce, puer, stimulis O., nec … pudeat … stimulo tardos increpuisse boves Tib., nam exspectas, dum te stimulis fodiamus? Ci.; preg. gl. caedō, calcitrō, calx.

2. metaf.
a) ost, ósten, óstno, bodica, želo = muka, bol, bolest, duševni nemir, bolečina, trpljenje ipd.: Pl., Sil., Sen. tr. idr., stimulos doloris contemnamus Ci., caeci stimulos avertere amoris V. ljubosumnost, reginam Allecto stimulis agit undique Bacchi V. z bakhovsko besnostjo, z bakhantsko blaznostjo, subesse caecum aliquem cordi stimulum Lucr., stimulosque in pectore caecos condidit O.; prim. pren.: ea frena furenti (sc. Sibyllae) concutit et stimulos sub pectore vertit Apollo V.
b) spodbuda, izpodbuda, vzpodbuda, pobuda, (v)zgib, impulz, spodbudilo, dražilo, drastilo, stimulácija, stímulans, stimulánt, stímul(us): stimuli quidam industriae ac laboris Ci., defendendi Vatinii fuit ille etiam stimulus Ci. ep., quae (sc. virtus) … animum gloriae stimulis concitat Ci., amoris stimuli L., stimulis agitatur amoris O., is risus stimulos … animo muliebri subdidit L. je spodbodel duha, subiectat lasso stimulos H., stimuli furoris O., accensae irae Stat., irarum Lucan., nequitiae Pr., secundae res acrioribus stimulis animos explorant T., suis stimulis excitos Moesiae duces (sc. esse) T., alicui stimulos alicuius rei admovere Ci. ali adicere O. ali subdere O. ali dare Stat. spodbosti (spodbadati), spodbuditi (spodbujati) koga k čemu, na kaj, tam praecipiti materna furori Pyrrhus origo dabat stimulos Sil. tolikšna besnost (hudobnost) je že zgodaj usmerjala k misli (dala misliti, spodbujala k ideji), da je Pir praded njegove matere, aliquem stimulis acuere Sil. spodbujati, spodbadati koga, addit ad dicendum etiam pudor stimulos Q. tudi čut za poštenje (čast) nas spodbuja h govorniškemu nastopanju (da naj nastopimo kot govorniki).

stlāt(t)a -ae, f stláta, ladja, ki je bila širša kot višja; od tod naj bi izviralo tudi njeno ime: stlatus = star. obl. za latus, torej „širočnica“, menda sprva neka gusarska ladja, pozneje trgovska ladja, križarka: prosumiae vel geseoretae vel oriolae, stlattae, scaphae, pontones Gell., catis, phaselis, lintribus, stlattis, rate Tarnim et Garumnam permeat Aus., stlat[ta genus erat navigii] latum mag[is quam altum, sic] appellatum [a latitudine … ] Fest., P. F., Th. Prisc.

stō, stāre, stetī, stātūrus (iz *stāHi̯ō-, indoev. kor. *staH- stati; prim. skr. tíṣṭhati (on) stoji, sthítiḥ = lat. statiō, stitáḥ stoječ, gr. ἵ-στημι [iz *σί-στημι], aor. ἔ-στην postavil sem se, stal sem, στάσις = lat. statiō, στήλη steber, ἱστός jadrnik, jambor, στατός postavljen, lat. si-stō, statuō, statim, statiō, status -ūs, stabilis, stabulum, stāmen, stāgnum, dē-stinō, īn-staurō, re-staurō, anti-stes in super-stes (*anti-sta-t-s, *super-sta-t-s), Stator, osk. staít = stat, staíet = stant, stahint = stant, eestínt = exstant, statús = status, statif = statua, umbr. stahu stojim, volskovsko statom = statutus, consecratum, sistiatiens = statuerunt, sl. stati, stan, obstoj, postaja, stol itd., lit. st ó ti [stoju] postavim se, stopim, statùs stoječ, got. staths = stvnem. stat = nem. Stätte, stvnem. stān ali stēn = nem. stehen, ang. stand, got. stols = stvnem. stuol = nem. Stuhl) stati, in sicer

I.

1. stati pokonci, kje stati, biti, muditi se, zadrž(ev)ati se kje, biti postavljen ipd. (naspr. sedeti, ležati, biti prevrnjen, zvrnjen biti, iti, hoditi)
a) (o osebah): Ter., Plin., Amm. idr., hi stant ambo, non sedent Pl., cum virgo staret et Caecilia in sella sederet Ci., stantes plaudebant Ci. stoje(č), stans ac rectus homo (naspr. humilis et ad terram more quadrupedum abiectus) L., vulgi stante coronā surgit … Aiax O., cui standi vulnera vires non dederant O. (o)stati na nogah, (o)stati pokonci, versūs dictabat stans pede in uno H. Kje? z adv.: hic foris Pl., hinc procul Ter., procul Tib., propius H., stat super O. zgoraj, na vozu; s predik. adj. (pt.): qui proximi steterant C., propior, proximus ut steterat O., stant longis adnixi hastis V.; s praep.: ad curiam, ad ianuam Ci., ad fores Cu., ad undam V.; (o strežnikih, natakarjih): Ter., ad cyathum H., Suet., ad pedes Suet., neque pueri eximia facie stabant C. Gracchus ap. Gell.; ante aedes Pl., ante ostium Ter., ante pedes alicuius V., ante oculos V., O.; post aulaea Cu.; circum senatum Ci.; orantem iuxta Stat.; in atriis Pl., in conspectu senatūs Ci. ali exercitūs Cu., propter in occulto Ci., in primis C., in acie Cu., in litore O.; nunc ego inter sacrum saxumque sto Pl. (preg.; gl. sacrum -ī, n pod sacer); z abl.: stat arduus arce O.; pass. impers.: quid agitur? statur Pl., Ter.
b) (o neživih subj.): luna, uti exorta est, stat Pl., stramenta stantia in segeti relinquit Varr., quorum statuae steterunt in rostris Ci., ne pede proruas stantem columnam H., stabat acuta silex V., saxo stant antra O., stabat in his (sc. lucis) ingens quercus O., stat silva O., flentes stabant ad flumina silvae Stat., stans tela, stantes telae O. pokonci stoječa statva, pokonci stoječe statve, stabant sine ignibus arae O., stant arae Manibus O. so postavljeni, so pripravljeni, aedificat muros. … Stabat opus O. je stalo (= je bilo) dokončano (dogotovljeno), iam stabant Thebae V. že so stale (= bile) dozidane; v istem pomenu tudi: moenia iam stabant O., stet Capitolium fulgens H.; iam stare ratem Val. Fl. ladja da že stoji gotova = ladja da je že zgrajena; meton.: aëneus (kot bronast kip) ut stes H., levi de marmore tota stabis V. boš stala kot kip iz gladkega marmorja; pren.: in operum primordio stare Cu. zače(nja)ti se; omnis in Ascanio cari stat cura parentis V. ali stat salus in armis Val. Fl. ali vigili stant bella magistro Sil. stoji (stoje) na (čem), je odvisna od; nec, quae te circum stent pericula, cernis? V. te obdajajo, ti pretijo, ti grozijo; securus, cadat an recto stet fabula talo H. naj igra propade ali se obdrži na odru = ali ugodi, illi … hoc (abl.) stabant H.

2. occ.
a) (kot voj. t.t.) stati = biti (raz)postavljen, biti razvrščen, stati (v vrstah), biti pod orožjem: ante signa Cu., in ulteriore ripa Cu., pro porta L., ut … arma sua quisque stans incumberet S. fr. v vojaški postavitvi, centuriones ex eo, quo stabant, loco recesserunt C., in Asia totius Asiae steterunt vires L., Eumenes rex Attalusque cum omni manu sua ab tergo inter postremam aciem ac vallum steterunt L., primo haud impares stetere acies L., circum hos utrimque phalanges stant densae V., hosti ante exspectatum positis stat in agmina castris V. proti sovražnikovim četam pred postavljenim taborom, cum milites ieiuni sub armis stetissent Auct. b. Afr., Pompeium in acie stetisse Auct. b. Hisp., stetit acies in armis Sen. tr.
b) (o ladjah) stati (na mačku, na sidru), biti zasidran: Fl., classis stat ad Uticam C., stabat classis in salo ad Leptim Auct. b. Afr., lembi, qui in Strymone stabant L., stant litore puppes V., classe divisā pars in salo ad ostium portūs in ancoris stetit L., qua (sc. nocte) propter vim tempestatis stare ad ancoram in salo Romana classis non posset L.
c) (o stvareh) kvišku moleti, (kvišku) strmeti, kvišku gledati, dvigati se, štrleti, strčati, pokonci stati, (o laseh) sršeti, ježiti se: stat turris ad auras V., segetis canae stantes percurrere aristas O., stantes oculi O. izbuljene, hic stare papillas Luc. ap. Non., ut stent perpetuo mammae Plin.; cui stant in vertice cristae O., ut geminae stant vertice cristae V., steteruntque comae V., stabantque comae O., stant fulti pulvere crines Stat.; z abl. strčati od česa, poln biti česa, biti napolnjen ali prekrit s čim: Sis. ap. Non., Tit. ap. Non., Stat., Cl. idr., stat ager sentibus Caecil. ap. Non., stat sentibus fundus Luc. ap. Don., cupressi stant rectis foliis Enn., stant pulvere campi Enn. ap. Porph., pulvere caelum stare vident V., stant lumina flammā V. oči se iskrijo (bleščijo), quibus integer aevi sanguis … solidaeque suo stant robore vires V. in ki imata še obilo čilih moči (= s čilimi mišicami in živci, s čilimi kitami), katerih moči so še vedno zdrave in čile, stant pectora toris O., vides, ut altā stet nive candidum Soracte H.; abs.: stant castaneae V. so polni (sadja); v obscenem pomenu stati, biti nabrekel, biti otrdel (o moškem spolovilu): Mart., Ap.
d) biti naprodaj, prodajati se, nastavljati se, biti na razpolago za denar (o vlačugah, blodnicah): stat meretrix certo cuivis mercabilis aere O., olenti in fornice stare H., nudum olido stans fornice mancipium Iuv.; (z določilom cene) stati (z dvojnim pomenom: a) stojim in b) stanem): Val. Max., sit argumento tibi gratis stare navem Ci. da te nič ne stane, Polybius scribit centum talentis eam rem Achaeis stetisse L., quae neque magno stet pretio neque cunctetur … venire H.; pren.: periculum vitae meae tuo stat periculo Pl. se kupi (se dobi) za tvojo nevarnost, haut illi stabunt Aeneia parvo hospitia V., stabunt tibi tua foedera magno O., heu quanto regnis nox stetit una tuis O., tantulo inpendio ingens victoria stetit Cu., haud scio an magno detrimento certamen staturum fuerit L., multo sanguine ac volneribus ea Poenis victoria stetit L., damnavit multo staturum sanguine Martem Mart., sanguine quippe si renuat … marito statura obsequia Sil., utrique vindicta libertatis morte stetit Vell., tunc res immenso placuit statura labore Lucan., nulla pestis humano generi pluris stetit Sen. ph.

3. metaf.
a) α) stati (biti) na strani koga, potegniti, vleči s kom, potegniti se za koga, biti zaveznik koga, biti za koga, držati s kom, držati se koga, biti privržen komu, biti privrženec (pristaš) koga, biti komu ob strani, biti zvest komu, pomoči (pomagati) komu, zavze(ma)ti se za koga, kaj, sodelovati s kom; s praep. cum: quae (sc. pars) cum Romanis stabat L., capita nominis Latini stare ac sentire cum rege videbant L., cum di prope cum Hannibale starent L., vobiscum me stetisse dicebat Ci.; pren.: fortuna cum barbaris stabat L., victoria stat tecum O., stant mecum vota sororis O.; s pro: Vell., Sen. ph., Q. idr., stare pro nobis O., pro meliore causa Cu., ruina partium, pro quibus steterat L. fr. za katere se je (bil) potegnil, stabat pro templo V. bil je čuvar (čuvaj, varuh) svetišča; pren.: si pro mea patria ista virtus staret L., ni pro iure gentium … stetisset fortuna L., stabit pro signis iusque piumque tuis O., stabat pro partibus invicta fortuna Fl.; z in z abl.: Graeci, qui in Darei partibus steterant Cu.; klas. večinoma z a(b): a senatu et a bonorum causa Ci., coacti sunt ab iis stare, quos reliquerant N.; včasih z adv. ali adv. abl.: hinc stas, illim causam dicis Pl., eventus belli … unde (gl. to besedo) ius stabat, ei (sc. populo) victoriam dedit L., ut, unde stetisset, eo se victoria transferret Iust., aliunde stet semper, aliunde sentiat L., Iuppiter hac stat V. β) v nasprotnem pomenu = stati (biti) na nasprotni strani, biti pri nasprotni stran(k)i, biti član (pristaš, sodelavec) nasprotne strani, biti nasprotnik koga, česa, nasprotovati, upirati se komu, čemu, postaviti (postavljati) se po robu komu, čemu, biti proti, protiviti se, zoprvati komu, čemu, biti zoper koga, kaj ipd.; z adversus: quemadmodum Antiochi Philippique bello pro vobis adversus reges, sic nunc pro rege adversus vos stetimus L., qui nobiscum adversus barbaros steterunt N., quod adversus populi commoda … steterat N.; z in z acc.: Mulciber in Troiam, pro Troia stabat Apollo O., nec steterunt in te virque paterque meus O.; s contra: cum saepe a mendacio contra verum stare homines consuescerent Ci., his ubi … dictis … Latinum contra stare videt V., simulatione contra Pompeium et Caesarem, animo pro Caesare stetit Vell.

4. stat per aliquem stati kaj na kom, biti kaj na kom, biti kaj odvisno od koga, v moči koga biti kaj, od oblasti (volje) koga biti kaj odvisno, kdo biti kriv ali vzrok za kaj; abs.: Dig., non per me stetit, sed per illud Q.; večinoma z ne, quominus (quo minus) ali quin: ostenderent prioribus proeliis per duces, non per milites stetisse, ne vincerent L., quasi per ipsum staret, ne redderetur Suet., ne pater per me stetisse credat, quo minus hae fierent nuptiae Ter., ubi cognovit per Afranium stare, quo minus proelio dimicaretur C., apparuit nihil per alteros stare, quo minus incepta persequerentur L., quoniam per eum non stetisset, quin praestaretur (sc. fides) L., per ceteros non stetit, quin vere responderet Cu.; redkeje z ut: Plin. iun., Ps.-Q. (Decl.) ali z inf.: si per eum non stetit parere defuncti voluntati Dig. —

II.

1. mirno stati, mirovati, biti miren, biti nepremičen, ne ganiti se, ne premakniti (premikati) se, obstati, posta(ja)ti na mestu: abi intro, noli stare Pl., quid stas, lapis? Ter., state viri! quae causa viae? V., stat pecus omne metu mutum V., stare loco nescit (sc. equus) V., taurus vaccā ademptā stare nequit O. nima ne miru, ne pokoja, se ne umiri; pren. o neživih subj.: statim stant signa (= sidera) Pl.; videsne navem illam? stare nobis videtur, at iis, qui in navi sunt, moveri haec villa Ci., utinam res publica stetisset, quo coeperat, statu Ci., nihil, quo stat loco, stabit, omnia sternet … vetustas Sen. ph.; mea si staret navis in Oceano Pr.; seu stabit seu profluet umor V., cum placidum ventis staret mare V., stantia freta, stantibus aquis O., stat glacies iners menses per omnes H. se ne gane, stat fracto dolio vinum Sen. ph.; veluti stet volucris dies H., non segnis stat remeatve dies Tib.; diu pugna neutro inclinata stetit L. ali ibi aliquamdiu atrox pugna stetit L. bitka je stala = ni bila odločena, ni prišlo do končne odločitve; tako tudi: ita anceps dicitur certamen stetisse L.; cur … ad patrios non stant tua lumina vultus? Stat. zakaj … tvoje oči ne prenesejo očetovega obraza, zakaj ne moreš (po)gledati očetu v obraz?

2. obstati, (za)ustaviti se, (ob)tičati, zastati, ne premakniti (premikati) se: stetit aequore puppis V., bos stetit O., omnis stetit imo volnere sanguis V. ali in venis stetit haesitque sanguis Sen. tr. je zastala; tako tudi: stabant profluvia sanguinis Arn.; ossa sed inter ferreus ad costas alto stat volnere mucro V., hic hasta Aeneae stabat V., stetit illa (sc. hasta) tremens V., hasta stat terrā O., hasta stetit medio tergo O., missum stetit inguine ferrum O. —

III.

1. (kot voj. t.t.) trdno stati, držati se (na mestu), vztrajati, osta(ja)ti (na mestu): in gradu Ci., O. ali gradu fixo, vestigiis fixis Amm., in eodem vestigio stabant Cu., qui (sc. miles) steterit (naspr. abiecto scuto fugiat) Ci., Afraniani, quod … comminus tamdiu stetissent et nostrorum impetum sustinuissent C., Tarquinius, novus hostis, non stetit solum, sed etiam ab sua parte Romanum pepulit L., manet inperterritus ille … et mole sua stat V. trdno stoji ob svoji moči (oprt na lastne moči), stoji trdno kakor skala, state, o miseri Sil.

2. occ. (neomajno) stati, obsta(ja)ti, dolgo trajati, dolgo stati, obdržati se, ohraniti (ohranjati) se (o zgradbah, mestih idr.): nec arae patriae domi stant Enn. ap. Ci., nec domus ulla nec urbs stare poterit Ci., stantibus Hierosolymis Ci., Troia nunc stares V., stare diu Thebas O., stantibus templis deorum L., ut praeter spem stare muros viderunt L., stantia moenia (naspr. ruinae muri) L., aedes sacrae stantes (naspr. aedium sacrarum ruinae) Sen. ph., quam si dura silex aut stet Marpesia cautes V.; pren. (pesn.) nam stare aut crescere debent munera Mart. ostati nespremenjena, stans vultus Sil. negiben, nespremenljiv, ki ne trene, kamnit, okamenel, te longā stare senectā … velim Sil. da bi živel do visoke starosti, da bi dočakal visoko starost.

3. metaf.
a) držati se, obdržati se, obsta(ja)ti, ohraniti (ohranjati) se, imeti položaj (naspr. concidere, corruere, titubare): quae si valuissent, res publica staret, tu tuis flagitiis concidisses Ci., qui me stante stare non poterant Ci. dokler sem ohranjal svoje dostojanstvo, cum in senatu pulcherrime staremus Ci. ep., si stare non possunt, corruant Ci. če se ne morejo (ob)držati ob svojih gmotnih razmerah, naj propadejo = naj napovedo bankrot (stečaj), tantisper tutela muliebri … res Latina et regnum avitum … stetit L., qua (sc. virtute) una hoc bello res publica stetit L., pari fastigio stetit in utraque fortuna (v sreči in nesreči) N., dum stabat regno incolumis V., dum res stetit Ilia regno (ob kraljestvu, kraljevski oblasti) V., di, quibus (= per quos ali quorum ope) imperium hoc steterat V., apud memores veteris stat gratia facti V., stant belli causae V. vzroki vojne so (trdno) utemeljeni, famā bella stare Cu. stojijo = temeljijo na govorici, stamus animis Ci. trdnega duha (srca) smo, stas animo H. pri zdravi pameti si, pameten si, stat nulla diu mortalibus usquam, fortuna titubante, fides Sil.
b) osta(ja)ti pri čem, držati se česa, držati, izpolniti (izpolnjevati) kaj; nav. s samim abl.: stant sententiā Pl., stare censoris opinione, conventis, illis promissis, suis iudiciis Ci., meo iudicio, condicionibus Ci. ep., si qui eorum decreto non stetit C., stare civili exercitu, legibus dictis, fide, pacto L., staturus eo, quod plures censueritis L.; pass. impers.: si priore foedere staretur L., eo stabitur consilio L., convenit, ut eo, quod censuisset senatus, staretur L., nunc famā rerum standum est L., ut coeant … eoque, quod maior pars eorum decreverit, stetur Cu., si verbis legis stari non potest, voluntate standum est Q., qui … alieno iureiurando stari quam suo mavult Q.; redkeje z in z abl.: stare in sententiā L., in fide Ci., stare oportet in eo, quod sit iudicatum Ci., sin in eo, quod ostenderat, non stat Ci. ep.; z dat.: stare arbitri sententiae, conventioni, emptioni, rei iudicatae, voluntati patris defuncti Icti.
c) stati = biti trdno določen, biti trdno sklenjen, biti gotov, držati, biti dognan: tempus rei agendae nondum stare L., stat sua cuique dies V., stat sententia Ter. ali sic stat sententia O. sklenjeno je (tako), modo nobis stet illud Ci. ep.; stat sententia z inf. trdno sklenjeno biti, trdno skleniti, odločiti se: stat sententia tradere mecum … patriam O.; tako tudi brez subst. sententia: stat caput obiectare periclis V., stat casus renovare omnes V., stat rumpere vincla tori O., stat pectore fixum Aeetae sociare manus Val. Fl., mihi stat alere morbum desinere N. trdno sem sklenil; stat z ACI: quos ut seponi stetit Sil.; z odvisnim vprašanjem: neque adhuc stabat, quo potissimum (sc. convertamus) Ci. ep., non stat, quid faciamus L. ni dognano.

Opomba: Pf. stĕtĕrunt: V., O., Pr., Stat.; sup. stā̆tum po: Prisc.

stolnica samostalnik
(cerkvena stavba) ▸ székesegyházLjubljanska stolnica je nabito polna, ljudje stojijo še zunaj. ▸ A ljubljanai székesegyház zsúfolásig megtelt, még kint is állnak az emberek.
Nova cerkev naj bi bila večja kot stara, a še vedno majhna za stolnico. ▸ Az új templom a tervek szerint nagyobb lesz a réginél, de székesegyháznak még mindig kicsi.
Sopomenke: katedrala

stone¹ [stóun]

1. samostalnik
kamen; drag kamen; koščica (sadja), peška; zrno toče
medicina (ledvični, žolčni, v mehurju) kamen; utežna mera (14 funtov, 6,35 kg); (spominski, mejni, nagrobni) kamen; brus, osla; mlinski kamen
množina, vulgarno modo

a stone of cheese 7,26 kg sira
a stone of meat (fish) 3,63 kg mesa (rib)
stone's throw (cast) daljava, do katere se lahko vrže kamen; lučaj, domet kamna; majhna oddaljenost
artificial stone cement
Cornish stone kaolin
gall stone medicina žolčni kamen
grave stone nagrobni kamen
grind stone mlinski kamen
hearth stone kamnito podnožje ognjišča
holy stone mehak peščenec za čiščenje palube
meteoric stone meteorit
mile stone miljnik; mejnik
paving stone tlakovalna kocka
philosophers' stone kamen modrih
precious stone dragulj
rocking stone majav kamen
rolling stone valeč se kamen, figurativno nestanoviten človek
the Stone Age kamena doba
shower of stones ploha, dež kamenja
stocks and stones nežive stvari
to break stones tolči, drobiti, razbijati kamenje
to cast (to throw) stones at s.o. obmetavati koga s kamenjem, figurativno zmerjati, sramotiti, grajati, obrekovati koga
stones will cry out figurativno krivica, ki vpije v nebo
to be cut for the stone biti operiran zaradi (žolčnega, ledvičnega itd.) kamna
some of the stones were the size of a pigeon's egg nekaj zrn toče je bilo velikosti golobjega jajca
to give a stone and a beating šport, pogovorno z lahkoto premagati
a rolling stone gathers no moss figurativno goste službe, redke suknje
to give a stone for bread figurativno posmehovati se, namesto da bi pomagali; nuditi nesprejemljivo pomoč
to harden into stone okamneti (tudi figurativno)
to kill two birds with one stone ubiti dve muhi z enim udarcem
not to leave a stone standing ne pustiti kamna na kamnu
to leave no stone unturned figurativno vse poskušati, vse možno napraviti
those who live in glass-houses should not throw stones naj ne grajajo tisti, ki sami niso brez graje; kdor druge kritizira, se sam izpostavlja kritiziranju
to mark with a white stone z belo kredo (v dimniku) zapisati, obeležiti (dan) kot važen (slavnosten, prazničen)

2. pridevnik
kamnit; lončen

stone mug lončen vrček

stopi|ti¹ [ó] (-m) stopati

1. treten (čez treten über, naprej vortreten, naproti (jemandem) entgegentreten, nazaj zurücktreten, noter hineintreten, hereintreten, pod treten unter, untertreten, sem hierhertreten, stran wegtreten, v hineintreten, ven heraustreten), einen Schritt machen
stopiti naprej vortreten, vorgehen, nachrücken
narobe stopiti fehltreten, einen falschen Tritt machen
stopiti na (pot ipd.) (einen Weg) beschreiten
stopiti na prste auf die Zehen treten, sich auf die Zehenspitzen/Zehen stellen, komu (jemandem) auf die Zehen treten, figurativno auf die Finger treten
stopiti pred javnost vor die Öffentlichkeit treten, hervortreten
stopiti pred oči komu (jemandem) unter die Augen treten
stopiti pred oltar vor den Traualtar treten
stopiti v akcijo in Aktion treten, tätig werden, aktiv werden
stopiti v glavo kri, domišljavost: in den Kopf steigen, zu Kopfe steigen
figurativno stopiti v ospredje in den Vordergrund treten, hervortreten
figurativno stopiti v ozadje in den Hintergrund treten, zurücktreten
stopiti v prazno ins Leere treten
stopiti v službo pri in Dienst treten bei
stopiti v stik z Kontakt aufnehmen mit
stopiti v veljavo in Kraft treten
stopiti vstran (umakniti se) zur Seite treten
stopiti v zakonski stan in den Stand der Ehe treten, in den Ehestand treten
stopiti v zvezo z/s sich in Verbindung setzen mit

2. h komu (obiskati) eine Stippvisite machen (bei), (jemanden) kurz besuchen; s prošnjo ipd.: vorsprechen bei

3.
prositi koga, naj stopi noter/ven hereinbitten, herausbitten

stören motiti; den Frieden, die Eintracht: kaliti; den Besitz stören Recht motiti posest; sich stören lassen pustiti/dati se motiti; das soll uns nicht stören to naj nas ne moti; sich stören an jeziti se zaradi, (sich kümmern um) zmeniti se za

storíti to do; to make; to commit; to perform, to execute; zoologija (povreči) to give birth to young, (o kravi) to calve

kaj storíti? what's to be done?
kaj naj storim? what am I to do?
storíti dobro (slabo) delo to do a good (a bad) deed
storíti svojo dolžnost to do one's duty
storíti uslugo komu to do a favour (ali a service) for someone
storíti slabo (dobro) uslugo komu to do someone a bad (a good) turn
storíti slabo uslugo komu to do someone a disservice, arhaično to disserve someone
storíti komu krivico to do someone a wrong, to be unfair (ali not to be fair) to someone
rad storíti to do willingly, to do with a good grace
nerad, prisiljeno storíti to do with a bad grace
storíti kaj iz lastne volje to do something of one's own free will
storíti, kot da... to make a show of..., to pretend...
storíti napako to make a mistake, to commit (ali to make) a blunder
tega ne storim rad I hate doing this
storite, kar hočete! do as you like (ali as you please)!
bomo videli, kaj se da storíti we shall see what can be done
to ti bo dobro storilo that will do you good
storil bom vse, kar bo le mogoče I'll do my best (ali my utmost)
vino mi ne stori dobro wine does not agree with me
ti bi (naj)bolje storil, če bi ostal doma you'd better (oziroma best) stay at home
on si ne stori nič iz tega (figurativno) he doesn't give a damn (ali a tinker's cuss) about it, he takes it easy
ne stori si nič iz tega! take it easy!
rečeno, storjeno no sooner said than done
to je laže rečeno kot storjeno that's easier said than done
kar je storjeno, je storjeno what's done can't be undone
mnogo je bilo storjenega much has been done