Franja

navduševáti enthousiasmer, enflammer, exalter, emballer, passionner

navduševati se za, nad se passionner, s'enthousiasmer pour, s'engouer de quelqu'un, être épris (ali entiché) de quelqu'un, avoir l'esprit (ali la tête) plein(e) de quelque chose

navduševáti (-újem) | navdúšiti (-im)

A) imperf., perf. entusiasmare, animare, appassionare, infervorare; furoreggiare:
navduševati ljudi za planinstvo appassionare la gente all'escursionismo, alla montagna
njegov glas navdušuje mlade la sua voce furoreggia tra i giovanissimi

B) navduševáti se (-újem se) | navdúšiti se (-im se) imperf., perf. refl. entusiasmarsi, appassionarsi, infervorarsi, essere entusiasta; delirare:
navduševati se za šport appassionarsi allo sport
navduševati se nad dosežki tehnike essere entusiasta delle conquiste della tecnica
v času nemega filma so se gledalci navduševali za Rodolfa Valentina ai tempi del muto gli spettatori deliravano per Rodolfo Valentino

nebó (vidno) sky; firmament; pesniško welkin; (v ustih) palate

na nebu in the sky
nebó nad prestolom, nebó pri procesiji baldachin, canopy
visok do neba skyhigh, very high
iz vedrega neba out of the blue, out of a clear sky
pod milim nebom under the open sky, in the open air
med nebom in zemljo between heaven and earth
kot strela z jasnega neba like a bolt from the blue, all of a sudden
proti nebu skyward(s)
do neba segajoč reaching up to the sky, touching the sky
bitka pod nebom air battle
modro nebó blue sky
oblačno nebó cloudy sky, overcast sky
do neba vpijoč crying to heaven
štiri strani neba the four points of the compass
(dimna) pisava (reklama) na nebu aeronavtika skywriting; ZDA smoke-writing (sky advertising)
pisec (reklame) na nebu skywriter
košček modrega neba a patch of blue sky
nebó je modro (oblačno) the sky is blue (cloudy, overcast)
dvigati se v nebó to rise to the skies
koga v nebó povzdigovati to praise someone to the skies, to laud to the skies, to extol
(kot) z neba pasti (figurativno) to come out of the blue, to drop from the skies
noben mojster ni z neba padel (figurativno) no one is born a master
v nebó vpijoča krivica a crime crying to heaven for vengeance
moder kot nebó sky blue, skylike
do neba (= čez vse mere) sky-high, to the sky (ali to the skies)

nebó (-á) n

1. cielo, (tudi pren.) firmamento:
nebo je jasno il cielo è sereno
dim se dviga proti nebu un fumo si leva al cielo
južno, polarno nebo cielo australe, polare
strani neba punti cardinali

2. rel. cielo, Paradiso:
pekel in nebo Inferno e Paradiso

3. baldacchino, cielo:
nebo (baldahin)
nad posteljo il cielo del letto

4. anat. palato;
mehko, trdo nebo palato molle, duro

5. do neba, v nebo (v adv. rabi) al cielo:
zločin kriči v nebo un delitto che grida vendetta al cielo
kovati koga v (tretje, sedmo) nebo alzare, levare uno al (settimo) cielo
spati po nebom dormire allo stellato
umreti pod tujim nebom morire all'estero
pojaviti se, kakor bi padel z neba piovere dal cielo
nihče ne pade učen z neba nessuno nasce maestro a questo mondo

nebó cielo m ; anat paladar m ; (nebesni obok) firmamento m , bóveda f celeste

nebo nad posteljo colgadura f (ali cielo m) de cama
nebo nad prestolom dosel m
na nebu en el cielo
oblačno nebo cielo nuboso (ali nublado)
zvezdnato nebo cielo estrellado
kot z neba pasti venir como llovido del cielo
v nebo povzdigovati (fig) poner en las nubes (ali en los cuernos de la luna)
to vpije do neba esto clama al cielo
pod prostim nebom al aire libre
spati pod milim nebom dormir al raso (ali a la intemperie)
kot strela z jasnega neba como una bomba

nehmen (nahm, genommen) vzeti, jemati, (übernehmen) prevzeti; bei den Ohren, bei der Hand: prijeti za; ein Hindernis: preskočiti, figurativ premagati; eine Kurve: speljati; die Zeit: meriti (čas); jemandem die Angst/Sorge: rešiti (koga) (bojazni/skrbi); Geld, Patienten, Klienten: sprejemati; Menschen: znati ravnati z; eine Festung, Frau: osvojiti; einen Weg, eine Richtung: ubrati (pot, smer); einen Zug/Bus: iti na, sesti na; Abschied nehmen posloviti se (von od) ; den/seinen Abschied nehmen odstopiti, odpovedati službo; Abstand nehmen von distancirati se od; sich in acht nehmen paziti se, varovati se; Anlauf nehmen zagnati se; Anteil nehmen an zanimati se za; Anstoß/Ärgernis nehmen an zgražati se nad; (seinen) Anfang nehmen začeti/začenjati se; (sein) Ende nehmen končati se; kein Ende nehmen biti brez konca in kraja; ein schlimmes Ende nehmen slabo se končati; ernst nehmen vzeti zares; seinen Lauf/Gang nehmen iti svojo pot; Platz nehmen vsesti se; Rache nehmen maščevati se; Reißaus nehmen pobegniti; Rücksicht nehmen ozirati se na, biti obziren; den Schleier nehmen iti v samostan; Unterricht nehmen učiti se; das Wort nehmen spregovoriti, jemandem: vzeti besedo; sich Zeit nehmen ne (po)hiteti; Zuflucht nehmen zateči se (zu k)
als: nehmen als jemati/razumeti kot
an: an sich nehmen vzeti; an die Kandare nehmen ostro prijeti
auf: auf sich nehmen vzeti nase; auf seine Kappe nehmen vzeti nase; auf den Arm nehmen figurativ norčevati se iz
aus: aus dem Mund nehmen vzeti iz ust, ein Wort: vzeti z jezika
bei: beim Wort nehmen prijeti za besedo; eine Gelegenheit: beim Schopfe nehmen zagrabiti (priložnost)
in: in Angriff nehmen lotiti se (česa); in Augenschein nehmen ogledati si; in Aussicht nehmen načrtovati; in Dienst nehmen vzeti v službo; Einsicht nehmen in dobiti vpogled v; in Empfang nehmen prevzeti; in Haft nehmen prijeti, aretirati; in die Mitte nehmen vzeti v (svojo) sredo; in Schutz nehmen vzeti v/pod zaščito/pod varstvo
unter: die Beine unter den Arm nehmen vzeti pot pod noge, oddrveti; unter seine Fittiche nehmen vzeti v varstvo; unter die Lupe nehmen vzeti pod drobnogled
zu: zu sich nehmen použiti, pojesti; zum Mann/zur Frau nehmen vzeti za moža/ženo; zum [Anlaß] Anlass nehmen imeti za povod; sich etwas zum Herzen nehmen vzeti si k srcu; sich jemanden/etwas zum Vorbild nehmen imeti/vzeti si (koga, kaj) za zgled

neigen nagibati, nagniti (sich se), den Kopf: skloniti (glavo); figurativ: nagibati (se), biti nagnjen (zu k); sich neigen über skloniti se nad, sklanjati se nad; sich neigen unter upogibati se, upogniti se; ein Gelände: biti nagnjen, padati

nettle² [netl] prehodni glagol
opeči s koprivo
figurativno dražiti, razvneti

to nettle o.s. opeči se s koprivo
to be nettled at biti razkačen nad

nex, necis, f (indoev. kor. *nek-; prim. gr. νέκυς in νεκρός mrlič, mrtvec, νεκάς kup mrličev, νέκταρ božanska = „smrt premagujoča“ pijača, ἀνάγκη stiska, nuja, lat. necāre, nocēre, noxa, inter-neciō ali inter-niciō, per-niciēs)

I. nasilna smrt, usmrčenje, usmrtitev, umor: iniusta Ci., alicui necem inferre ali offerri Ci. smrt zadati komu, usmrtiti koga, necem sibi consciscere Ci. smrt si zadati, usmrtiti se, narediti samomor, ad supplicium et ad necem duci Ci. k smrtni kazni, ad necem duci Auct. b. Afr., alicui diem necis destinare Ci., aliquem neci dare Acc. fr., V., O. ali dedere, mittere, demittere V. dati koga usmrtiti, necem parare L., necem patrare O., vitae necisque potestatem habere in aliquem C. imeti oblast nad življenjem in smrtjo koga, življenje in smrt koga imeti v oblasti, dominus vitae necisque suae L., se dominum vitae necisque inimici factum esse L. da je dobil v (svojo) oblast sovražnikovo življenje in smrt, vitae necisque omnium civium dominus Cu., aliquem vitae necisque dominum facere T. komu dati v oblast življenje in smrt, komu dati oblast nad življenjem in smrtjo, fugere venatorum (subjektni gen.) instantem necem Ph., gravi nece urgere, neci devotus Sen. tr., necem comminari, voluntaria nex Suet., eripere necem Stat.; v pl. (ki ga nav. slovenimo s sg.): multorum civium neces, cotidianae neces interitusque multorum Ci., fratrum, coniugum, parentum neces T., miscere neces Val. Fl. —

II. meton.

1. umor = kri umorjencev: manibus … imbutae Phrygia quae nece semper erant O.

2. poguba, pogibel, uničenje: in necem alicuius Icti.

3. naravna smrt: fata nobis sensum nostrae necis auferunt Sen. ph., n. consulis Suet., Mithridatis Iust.

Nīcopolis -is, acc. -im, abl. -ī, f (Νικόπολις = mesto zmage) Nikópolis (Nikópola)

1. mesto v Akarnaniji, ki ga je ustanovil Oktavijan v spomin zmage pri Akciju l. 31: T., Suet.; imenovano tudi Nīcopolitāna cīvitās: Plin., M. (zdaj Paleoprevyza, severno od samega mesta Prevyza)

2. mesto v Mali Armeniji, ki ga je ustanovil Pompej v spomin zmage nad Mitridatom (zdaj Devrigni): Auct. b. Alx., Plin. — Od tod adj. Nīcopolitānis -e nikópolski, nikopolitánski in subst. Nīcopolitānī -ōrum, m Nikopolitáni, preb. mesta Nikopolis (Nikopole): Plin.

3. mesto severno od Kalhedona: Plin.

ničl|a² ženski spol (-e …) na temperaturni lestvici: der Nullpunkt (absolutna absoluter)
nad ničlo über Null
pod ničlo unter Null
(5) stopinj pod ničlo (5) Grad Kälte, (5) Grad unter Null
pri temperaturah pod ničlo bei Kältegraden, bei Minustemperaturen
pri temperaturah nad ničlo bei Temperaturen im Plusbereich

níčla nought; (pri toplomeru) zero, pl zero(e)s; cipher; (ledišče) freezing point, zero; (nepomembna oseba) nonentity; (pri telefoniranju) o

10° pod (nad) níčlo ten degrees below (above) zero
pri 5° pod níčlo at five degrees below zero
termometer je sinoči padel na níčlo the temperature (ali thermometer) fell to zero last night
on je níčla (figurativno) he is a cipher
dodaj níčlo! add a nought!
izpusti dve níčli! omit two noughts!
biti enaki níčli to be nil
izenačiti z níčlo matematika to equate to zero
nastaviti na níčlo tehnika to zero
absolutna níčla absolute zero
biti na níčli to be at zero
pasti na níčlo to fall to zero

níčla zéro moški spol

pet stopinj pod (nad) ničlo cinq degrés au-dessous (au-dessus) de zéro; (človek) nullité ženski spol, zéro moški spol

níčla cero m

biti ničla (fig) ser (un) cero a la izquierda
5° pod (nad) ničlo cinco grados bajo (sobre) cero

nīdus -ī, m (iz *ni-zdos iz *ni (navz)dol (prvotni loc. od *en v) in kor. *sed- sedeti; prvotno torej „mesto za sedenje“; prim. skr. nīḍa- = stvnem. nest = nem. Nest = sl. gnezdo, hr. gnijézdo)

1. gnezdo: Varr., Suet. idr., volucres videmus … effingere et construere nidos Ci., nidum tignis suspendit hirundo V., nidum ponit avis H., nec facit (sc. haec volucris) in ramis altoque cacumine nidos O., confingere, facere nidos Plin., nidum ex lino intexere Plin., nidos texere Q., suis in terris struere nidum S.; pesn. pren.: me … maiores pennas nido extendisse loqueris H. = da sem poletel previsoko, da sem se povzpel nad svoj stan.

2. metaf.
a) bivališče, dom, domovališče, stanovanje, poseb. udobno domovanje: n. celsae Acherontiae H., tu nidum servas H. ti ostajaš doma, ti si lepo doma, n. senectae Aus. pribežališče, zavetišče.
b) knjižna omara: de primo dabit alterove nido rasum pumice purpuraque cultum denaris tibi quinque Martialem Mart.; zaničlj. kót: hos nido licet inseras vel imo, septem quos tibi misimus libellos Mart.
c) gnezdu podobna pivska posoda, kozarec, čaša, kup(ic)a, lonček, vrč(ek): n. potilis Varr. ap. Non.

3. meton. goliči, mladiči v gnezdu, gnezdači: hirundo pabula parva legens nidisque loquacibus escas V., ore ferunt (sc. volucres) dulcem nidis inmitibus escam V., nidi queruli Sen. tr.; metaf. sesajoči mladiči, leglo, zarod v svojih hlevih: in cubili suam quisque matrem nidus exspectat Col.

nitor² -ōris, m (nitēre)

1.
a) rejenost, debelost: corporis Ter.
b) izjemna lepota, dražest, ljubkost, privlačnost, milina: urit me Glycerae nitor H., Liparaei nitor Hebri H.; v pl.: omnibus rebus ego amorem credo et nitoribus [n]itidis antevenire Pl. biti nad vsem dražestnim najdražestnejše.

2. sij(aj), (b)lesk, lesket, svetlost: Ap., Min., Lact., gemmae Corn., aurorae Lucr., argenti et auri O., n. diurnus O. dnevna svetloba, externus Pl. lesk barve, gladii, eboris, speculi Plin., Veneris crinis nigerrimi nitoris Plin., nitor verius quam splendor Plin., nitores splendoresque auri Gell., colorum nitores Aug.

3. metaf.
a) sijajnost, imenitnost, veliča(n)stvo, visočanstvo: generis O. plemenitost, rerum O. imenitnost dejanja, cui ratio civilium officiorum necessitatem quandam nitoris imponit Plin. iun. v nekakem veličastju živeti.
b) sijajna (zlata) radodarnost: largi nitor inde assuetus Etrusci Stat.
c) (o slogu) uglajenost, ličnost, elegantnost, prefinjenost, privlačnost, dražest: adhibendus erit in his explicandis quidam orationis nitor Ci., eloquii nitor ille domesticus (navajena) O., loquendi nitor ille divinus Q., scribere non sine cultu ac nitore Q., nitor et cultus descriptionum T.

niveau [nivo] masculin nivo, gladina, vodno stanje; raven, ravnina, stopnja, (ista) višina; libela, ravnalo

de niveau vodoravno
niveau de la mer morska gladina
niveau de vie življenjska raven, standard
niveau d'eau vodna gladina, vodna tehtnica, libela
niveau de production stanje proizvodnje
à 200 mètres au-dessus du niveau de la mer 200 m nad morjem
ces cours ne sont pas à notre niveau ti tečaji (ta predavanja) ne ustrezajo našemu znanju
être au niveau de quelqu'un, de niveau avec quelqu'un biti na isti ravni, višini s kom
mettre de, au niveau nivelirati
passage masculin à niveau železniški prehod

noht [ó] moški spol (-a …) der Fingernagel, der Nagel
rob nohta der Nagelrand
kleščice za nohte die Nagelzange
krtačka za nohte die Nagelbürste
lak za nohte der Nagellack
odstranjevalec laka za nohte der Nagellackentferner
pila za nohte die Nagelfeile
škarje za nohte die Nagelschere
utrjevalec za nohte der Nagelhärter, Nagelfestiger
kožica nad nohtom die Nagelhaut
medicina grizenje nohtov das Nägelkauen
medicina krhkost nohtov die Nagelbrüchigkeit
nega nohtov die Nagelpflege
sredstvo za nego nohtov das Nagelpflegemittel
figurativno iti za nohte komu (jemandem) an Kopf und Kragen gehen
figurativno ne privoščiti niti toliko, kolikor je za nohtom črnega (jemandem) nicht das Weiße im Auge gönnen, nicht das Schwarze unter dem Nagel gönnen

nōmen -inis, n (indoev. *HnóHmn̥-, gen. *Hn̥Hméns-; prim. skr. nāman- ime = gr. ὄνομα = sl. ime = hr. ȉme = got. namo = stvnem. namo = nem. Name, ang. name, lat. āgnōmen, cōgnōmen, nōminō, gr. ὄνομάζω imenujem, sl. imenujem)

I.

1. ime, poimenovanje, naziv: durius nomen Ci., n. fictum O., obscurum Lucan., amicum Val. Fl., gentile Stat., aliquem nomine clamare, vocare V. ali increpare L. po imenu, z imenom, imenoma, nomen invenire, reperire, trahere ab re Ci. ali nomen capere ex re C. ali nomen accipere ab re Ci., C. ali nomen habere ex re O. ime dobiti (imeti) od česa, imenovati se po čem, verbi vim ex ipso nomine repetere Ci. iz etimologije izpeljevati, nomen demittere V. ime izpeljevati, alicui nomen imponere Ci., Lucr., L., Iust. ali ponere V., H. ali indere Pl., S., L. dati (nadeti, vzdeti, določiti) komu ime, prim.: cui parentes Ascanium dixere nomen L., L. Tarquinium edidere nomen L., nomen civitati Athenas dedit Mel., arborem quam ille suum nomen catachannam nominabat Fr., nomen calamitatis ponitur in casu Ci. beseda „calamitas“ se uporablja; quid ais? quid nomen tibist (= tibi est)? Pl. kako ti je ime?, kako se imenuješ?, nomen mulieris cedo quid sit? Ter., ei morbo nomen est avaritia Ci. tej bolezni je ime lakomnost, ta bolezen se imenuje lakomnost, tej bolezni pravimo lakomnost, Troia et huic loco nomen est L., Gordium nomen est urbi Cu., lahko tudi: est via: lactea nomen habet O. imenuje se mlečna (= Rimska); po atrakciji stoji ime v dat.: Clausus, cui postea Claudio fuit nomen L., pago inde Troiano nomen est L., „mihi nomen est Iulius“ et „mihi nomen est Iulio“ Gell., tako tudi: cui Egerio inditum nomen L.; neklas. stoji ime v gen.: nomen Mercurii est mihi Pl. Adv. se uporablja abl. nomine = po imenu: alicui nomine notum esse Q. Ci., accurrit quidam notus mihi nomine tantum H.; nomine po imenu = z imenom (ime in odvisna beseda stojita v istem sklonu): Plin., Suet., Iust., erat in procuratione regni … eunuchus nomine Pothinus C., habebat autem in matrimonio sororem germanam suam nomine Elpinicen N., praetorem eorum nomine Milionium dixisse ferunt L., fratrem, Carthasim nomine, cum magna equitum manu misit ad diruendam eam (sc. urbem) Cu., a quodam nomine Adduo (abl.) vulneratus Vell., Rhodanus paludi sese ingurgitat nomine Lemanno Amm. Posebna rekla:
a) poseb. kot voj. t. t. nomen (nomina) dare Ci., L. ali nomen edere, profiteri L. oglasiti (oglašati) se, javiti (javljati) se, priglasiti (priglašati) se za kaj, poseb. za vojaško službo, (pren.: in his poëta nomen profitetur suum Ter. k tem se prišteva pesnik), nomen accipere L. sprejeti ime (tistega, ki se je oglasil) = vpisati, zapisati, ad nomina non respondere L. ne oglasiti se (pri branju imen), ne odzvati se pozivu (za voj. službo).
b) kot jur. t. t.: nomen (alicuius) deferre (de re) Ci. (sodno) tožiti, s tožbo prijeti koga zastran (zaradi, glede) česa, tudi: alicui deferre nomen alicuius rei Ci. tožiti pri kom zaradi česa, recipere nomen (de re) Ci. sprejeti tožbo (o čem, glede česa). Nomen occ.
a) ime = naslov, naziv: erat regia dignitate, quamquam carebat nomine N. čeprav ni imel kraljevskega naslova, naslova „kralj“, vos me imperatoris nomine appellavistis C. z nazivom „imperator“, erant autem litterae sine nomine Ci. brez naslova (ali podpisa).
b) kot gram. t. t. ime: Q. idr. slovničarji.

2. rodbinsko (družinsko), rodovno, osebno ime. Izmed treh imen vsakega svobodnega Rimljana pomeni srednje (nomen) rod (gens), zadnje (cognomen) rodbino (familia), prvo (praenomen) pa posameznika. C. Claudius Nero je Gaj iz rodbine Neronov, ki pripadajo Klavdijevemu rodu. Če je kdo po posinovljenju prestopil v drug rod (gl. spodaj pod 3. meton.), je privzel ime posvojitelja, privzel pa je tudi pridevek (agnomen), ki je spominjal na njegov izvor. Cesarju Avgustu je bilo ime C. Octavius Thurinus Gaj Oktavij Turin, kot Cezarjev posinovljenec pa se je imenoval C. Iulius Caesar Octavianus Gaj Julij Cezar Oktavijan. Včasih je nomen = cognomen ali praenomen: Ci. idr.

3. meton. pleme, rod, narod, ljudstvo, oseba (človek, bitje, posameznik): Fabium nomen L. Fabijev rod = Fabijci, Crispum equestri ortum loco C. Sallustius, rerum Romanarum florentissimus auctor, sororis nepotem in nomen adscivit T. je sprejel v svoj rod, je posinovil; tako tudi: adsciturus in nomen Neronem Suet., Gaium Octavium etiam in familiam nomenque adoptavit Suet.; vestrum (sc. Romanum) nomen intueri L. vaš narod = vas, nomen Romanum Ci., N. idr. kar se imenuje rimsko, rimska moč, rimska (nad)oblast, rimstvo, Rimljani, Gallorum gentem infestissumum nomini Romano ad bellum arcessunt S., fraternum nomen populi Romani C. ime „bratje rimskega naroda“, n. Nerviorum C., n. Caeninum, Latinum, Volscum L., omne nomen Aetalorum L., Silvius, Albanum nomen V. človek iz Albe = Albanec, nomina fortissima O. največji junaki, najpogumnejši možje, nomina tanta O. toliki možje, quae maxima surgunt nomina Val. Fl. največji možje, popularia nomina, Drusos Lucan., Aeolium nomen (= Aeolus) Sil., cinis de tanto nomine restat Sil., nec … tuus premeret tot nomina gurges Sil. toliko mož, ut … eum … interficeret metuque invisi nominis (= invisi hominis) populum Romanum liberaret Iust., a crudele genus nec fidum femina nomen! Tib. bitje, imenovano „ženska“, Ledae n. (= Leda) Sil.; tudi za opisovanje stvari: felix nomen agelli (= felix agellus) Ca., n. Hiberi (= Hilberus) Sil., ingens n. doctrinarum (= ingens doctrina) Amm. Od tod meo, tuo, suo nomine kar se mene (tebe, njega) tiče, z moje (tvoje, njegove) strani, kar zadeva mene (tebe, njega): Ci., Suet., nomine Catilinae S. s Katilinove strani; suo nomine pa tudi = sam zase, sam (od sebe), samostojno: Dumnorigem odisse etiam suo nomine Caesarem et Romanos C., suo nomine atque arbitrio bellum gerere C. samostojno in samovoljno, neminem neque suo nomine neque subscribens accusavit N. niti kot glavni tožnik niti kot sotožnik, bellum suo nomine indicere Ci. sam, v svojem imenu, na svojo roko.

4. ime = slovito, znano, slavno, sloveče, dobro ime, dober glas, slava, sloves, ugled, veljava, čast: Cu., Vell., T., Suet., Iust., Amm., Cl., huius magnum nomen Ci., n. celebratum, clarum, fractum Ci., nobile N., praeclarum Lucr., nomen habere Ci., et nos nomenque decusque gessimus V., multi Lydia nominis H. slovita, bellum magni nominis L. znana, tu quoque … nomen ab aeterna posteritate feres O.; sine nomine brezimen, neslaven, neznan, nizek, preprost: Sil., H., incensus et ipse perfurit ac multam in medio sine nomine plebem V., sine nomine letum V. neslavna, his et mille aliis postquam sine nomine rebus propositum instruxit mortali barbara maius O.; nec (sc. tellus) pomis sua nomina servat V. in (zemlja) ne ohranja sadja in s tem dobrega imena = in sadje se v taki (zemlji) izrodi, perdere nomen … Hesperium Lucan., rex tanti nominis Cu. tako slaven, magna nomina Plin. iun. ljudje slovečega imena; nomen glas v slabem pomenu: famosi nominis latro Amm. na slabem glasu, zloglasen, razvpit. —

II.

1. (zgolj) ime (naspr. stvar sama), prazno ime, videz: n. legionum Ci., duo reges nomine magis quam imperio N., sunt nomina ducum L. prazna imena, sence, nomen (pomenljivo ime) amicitia, nomen inane (prazno ime, videz) fides O.

2. prazno ime = izmišljen vzrok, (prazen) izgovor, pretveza, podoba, zunanji videz; nav. abl. nomine z gen., pogosto = na videz zaradi: nomine sceleris damnari Ci., legis agrariae simulatione et nomine Ci., otii nomine N. pod pretvezo miru, certare honestis nominibus S. pod častnimi izgovori.

3. resničen, dejanski vzrok, razlog, povod: honesto nomine Ci., alio nomine aut alia de causa Ci., a tuis obtrectatoribus nomen inductum fictae religionis Ci. ep.; abl. nomine z gen., kakim pron. ali drugim atrib., pogosto = zaradi, kot, za (z acc.): suspectus est nomine neglegentiae Ci., meo, tuo, suo nomine zaradi mene itd.: supplicatio diis immortalibus meo nomine decreta est Ci. zaradi mene, patres pavor ingens cepit publico nomine L. = rei publicae nomine Plin. iun. zaradi države, quocumque nomine lectum Massicum H. v kateri koli namen, s kakršnim koli namenom, eo nomine Ci., C. idr. zato, decretae eo nomine supplicationes T., quo nomine Vell., Q. zaradi česar, illo nomine Sen. ph., nullo nomine Sen. ph. v nobenem oziru, nullo nomine non Vell. v vsakem oziru, na vsak način, nomine obsidum, nomine praedae C. kot talci, kot plen, za talce, za plen; uno nomine hkrati, naenkrat, skupaj: accusati sunt uno nomine consulares Ci., iudicia plurimarum controversiarum sublata uno nomine omnia Ci., uno nomine HS CCL milia iussu praetoris data esse Ci. v eni postavki, z eno postavko. —

III.

1. dolžnikovo ime (v zadolžni knjigi), dolžnik, plačnik: bonum nomen Ci. ep. dober dolžnik = dober, zanesljiv plačnik, lenta nomina, non mala Sen. ph. počasni, ne slabi plačniki, vel optima nomina non appellando (če jih ne terjaš) fiunt mala Alphius ap. Col., tituli debitorum nomina dicuntur Asc.

2. meton. zadolžnica, dolgovna postavka, dolg, postavka: ut non concurrerent nomina Ci. ep. obojestranska plačila, pecunia est mihi in nomine Ci. ep. denar imam na dolgu, denar dolgujem, certis nominibus grandem pecuniam debuit Ci. dolgoval je veliko vsoto ob trdnem zagotovilu, aes alienum meis nominibus S. dolg, pod katerim je moje ime = moj dolg, aes alienum alienis nominibus S. dolg, pod katerim je tuje ime = tuj dolg, nomina recta H. imena dobre veljave (prim. zgoraj bonum nomen), zanesljivi, dobri plačniki ali pa = prav vpisane postavke dolga, nomina tironum sectari H. zadolžnice mladcev, nomen facere Ci., Sen. ph., Dig. ali in tabulas nomen referre Ci. dolgovno postavko (dolgovne postavke) vpisati v glavno knjigo (vknjižiti, zabeležiti), nomen solvere, dissolvere Ci. ali persolvere S. dolg (po)plačati, nomina exsolvere, expedire Ci. dolg(ove) vrniti, poravnati, razdolžiti se, nomina exigere Ci. dolg(ove) terjati, izterja(va)ti, nomen locare Ph. dolg dati vpisati = izposoditi si denar, vzeti kredit, nomina arcaria S. (gl. arcārius), nomina transcripticia S. prenesene dolgovne postavke (če da kdo prepisati dolg na svoje ime).

nörgeln nergati, sitnariti; nörgeln an/über zabavljati nad