Franja

abstinence [apstinɑ̃s] féminin zdržnost, abstinenca, zmernost

jour masculin d'abstinence (religion) postni dan
faire abstinence le vendredi postiti se ob petkih

abstrahirati glagol
1. (povzeti) ▸ absztrahál [elvonatkoztat]
Če abstrahiram odločbo ustavnega sodišča, je ta volilni sistem v bistvu v redu, potrebuje le nekaj korektur. ▸ kontrastivno zanimivo Ha összefoglalom az alkotmánybíróság határozatát, ez a választási rendszer lényegében rendben van, csupán egy kis kiigazítást igényel.

2. (izločiti) ▸ absztrahál [elkülönít]
Ampak, če iz filma abstrahiram ves balast, postane jasno, da je tisto, kar se je dogajalo pred kamero, nekaj, kar se dogaja v življenju vseh nas. ▸ Ha azonban a filmet megszabadítom az összes sallangtól, világossá válik, hogy a kamera előtt olyasvalami zajlott, ami mindannyiunk életében játszódik.

3. pogosto v umetnosti (o abstraktnem prikazu) ▸ absztrahál
Razstava metaforično abstrahira ponižanje, s katerim so bili ljudje označeni. ▸ A kiállítás metaforikusan absztrahálja azt a megaláztatást, amelynek az emberek részesei voltak.

abstrūdō -ere -trūsī -trūsum „odpahniti (odpahovati)“, „vstran potisniti (potiskati)“; le v pomenu dobro skri(va)ti: ibi (aulam) abstrudam probe Pl., abstr. nummum Ci., mane me in silvam abstrusi densam Ci. ep., tectum inter et laquearia tres senatores sese abstrudunt T. se zalezejo, abstr. se latebrā T.; pren.: abstr. colaphos in cerebro Pl. možgane s pestmi prebiti, naturam accusa, quae in profundo veritatem penitus abstruserit Ci., abstr. tristitiam T. izogniti se žalosti, metum T. prikri(va)ti, tajiti. Večinoma pt. pf. abstrūsus 3 skrit, skriven, postranski: abstrusus usquam Ci., silicis venis abstrusus ignis, semina flammae abstrusa in venis silicis V., abstrusus gestatoriā sellā Suet., abstrusum incendium (pren.) Vell., serpens abstr. terrae Vell.; pren.: penitus abstrusus animi dolor Ci., penitus abstrusae insidiae Ci., disputatio abstrusior Ci. ki se tiče bolj abstraktnih reči, abstrusus ... Tiberius T. zaprti. — Od tod subst. neutr.: in abstruso situm esse Pl. na skrivnem ležati; pren.: in abstruso est Amm. neznano (negotovo) je. Adv. komp. in superl.: abstrusius se amandare Amm. bolj skrito, quae ... abstrusissime disseruntur Aug. kaj globokoumno.

abundō -āre -āvī

1. valovito se izli(va)ti, razli(va)ti, stopiti (stopati) čez bregove: Lucr., Plin., quando aqua Albana abundasset L., abundabat fluidus liquor V.; z abl. = kipeti, prekipevati od česa, pluti, valoviti s čim, prepoln biti česa: umore novo mare, flumina, fontes semper abundare Lucr., aestivā Nilus abundet aquā Tib.; o krajih: cruore scaena abundavit Suet.; redkeje o tekočini sami = odteči (odtekati): ut ex his potius plagis humor defluat, quam ex insitione ipsa abundet Col., quae (aqua) ex lacu abundavit, eam nos caducam vocamus Front., si parum sanguinis abundaverit (ex renibus) P. Veg.; pren.: ripis superat mi atque abundat pectus laetitiā meum Pl. srce mi kipi od radosti, vestis in sinus flaccidos abundans Ap.

2. pren.
a) imeti veliko (mnogo) česa, bogat biti česa, na pretek, v obilju imeti česa (naspr. egere, indigere, defici aliqua re); z abl.: Q., Plin. iun., divitiis Ter., Fl., rebus omnibus Ci., (villa) abundat porco, haedo, agno, gallinā, lacte, caseo, melle Ci., ab. apibus V., equitatu C., omni genere copiarum N., caligine O., Copiā rerum Cu.; z abl. abstr. pojmov: amore Ter. presrečen biti v ljubezni, fortunis Acc. ap. Non., fortunā Q., honoribus, consilio, praeceptis philosophiae Ci., barbarie abundat amor O., ab. multitudine Cu. v številu prekašati, venere Plin., numero testium Q., pluribus virtutibus, dulcibus vitiis Plin. iun.; z gen.: quarum abundemus rerum Luc. ap. Non.; occ. (abs.) v izobilju živeti, vsega dovolj (napretek) imeti, bogat biti, srečen biti: sive deest naturae quidpiam sive abundat atque affluit Ci., istum impune eludentem circumfluere atque abundare Ci., Caietam, si quando abundare (polne žepe imeti) coepero, ornabo Ci. ep., egentes abundant Ci., in illis magis abundabit (orator) Q. bo imel več sreče.
b) na pretek, več ko zadosti biti česa, obilovati: Plin. velut abundarent omnia L., quod ex eius populis abundabat L. je bilo nadštevilno; od tod (pozno) preveč biti, odveč biti: Icti.; o zlogih v verzih in govoru: syllaba abundat Don., Prisc. je odveč, je hiperkatalektičen; pesn.: de terris abundant herbarum genera Lucr. obilno klijejo, bohotno poganjajo, ne desis operae neve immoderatus abundes (sc. operā) H. da ne presežeš mere. — Od tod adj. pt. pr. abundāns -antis, adv. abundanter

1. prestopajoč bregove, izlivajoč svoje valove, razlivajoč se, prepoln: flumen abundans Lucr., si amnis abundans exit V., fluvius abundantior aestate Plin. abundantissimus amnis Ci., podobno: menses abundantes Plin. prehude mesečne čišče.

2. pren.
a) obilujoč s čim, (pre)bogat česa; z abl.: locumque delegit ... fontibus abundantem Ci. vodnat, ager abundans omni copia rerum L., ex humidis et abundantibus (sc. humore locis) excitat humorem Vitr., terra abundans frumento et pecoribus Cu., vir abundans bellicis laudibus Ci., abundans ingenio Ci., abundantior consilio Ci., rerum copiā abundantissimus Ci.; z gen.: erat copiosa (via) omniumque reum abundans N., lactis abundans V.; occ. (abs.) = v izobilju živeč, bogat: non illa quidem (supellex) luxuriosi hominis, sed tamen abundantis Ci., haec utrum abundantis an egentis signa sunt? Ci.
b) obilen, preobilen, čezmeren, prekomeren, nadštevilen: non adesā iam, sed abundanti, pecuniā Ci., abundante multitudine freti Cl. zanašajoč se na preobilnost množice = na svojo premoč, abundantes voluptates L., abundantior materia (dar duha, duševna zmožnost) Q., abundantissima cena, abundantissimum epulum Suet., abundanter fructum ferre Plin., abundantius occurrere Ci., abundantissime cenam praebere Suet.; poseb. (o govoru in govorniku) bujen, obširen, v slabem pomenu preobložen, gostobeseden, mnogobeseden: non erat abundans, non inops tamen ... oratio Ci., abundans super necessitatem oratio Q., neque Attice pressi neque Asiane sunt abundantes Q., abundanter dicere, loqui Ci. obširno, izrazito. Subst. neutr. le v zvezi ex abundanti iz preobilja: velut ex apleno et abundanti perditis (tempus) Sen. ph. čas tratite, kakor da bi ga imeli v izobilju in na pretek, cumulus ex ab. Q.; od tod = po nepotrebnem, povrhu še: Icti., addit ex ab. Q.

Acca -ae, f Aka, žensko ime.

1. Acca Lārentia = „mati Larov“, Aka Larencija, boginja polj, v njeno čast so v Rimu meseca decembra obhajali larentalije ali akalije, Larentalia ali Accalia; gl. arvalis; v mitologiji žena pastirja Faustula, Romulova in Remova dojilja, mati 12 arvalskih bratov: Varr., Gell., Macr.; le Acca pri Stat., le Larentia pri L.

2. Kamilina bojna tovarišica: V.

accaparer [-re] verbe transitif kopičiti (blago) v oderuške, prekupčevalske namene, (po)grabiti, hrčkati; polastiti se; pritegniti (pozornost), zaposliti koga

accaparer tous les stocks d'étain sur le marché pograbiti vse zaloge kositra na tržišču
accaparer les pommes de terre pour les revendre au marché noir pokupiti krompir za preprodajo na črni borzi
accaparer toutes les places d'un compartiment zasesti vse sedeže v kupeju
ce client accapare la vendeuse depuis un quart d'heure ta kupec zadržuje, zaposluje prodajalko že četrt ure
ce travail m'accapare tout entier to delo me popolnoma zaposluje

accarezzare v. tr. (pres. accarezzo)

1. božati, gladiti, ljubkovati:
accarezzare le spalle a qcn. iron. potipati koga po hrbtu, pretepsti, nabunkati

2. ljubeče gledati, božati s pogledom:
accarezzare con gli occhi una cosa ljubeče nekaj gledati

3. gojiti:
accarezzare un proposito gojiti namero

4. pren. laskati:
accarezzare la vanità di qcn. laskati nečimrnosti koga

accavallare

A) v. tr. (pres. accavallo)

1. okobaliti

2. postaviti dve ali več stvari eno vrh druge:
accavallare le gambe prekrižati noge
accavallare una maglia križati petljo

B) ➞ accavallarsi v. rifl. (pres. mi accavallo) kopičiti se, grmaditi se

accélérer [-re] verbe transitif pospešiti (quelque chose kaj), povečati hitrost (quelque chose čemu), automobilisme dati plin

accélérer l'exécution du plan, les travaux pospešiti izvedbo načrta, dela; verbe intransitif povečati hitrost
s'accélérer postati hitrejši
le pouls s'accélère pulz postaja hitrejši
marcher au pas accéléré iti, hoditi s pospešenim korakom

accēndere^*

A) v. tr. (pres. accēndo)

1. prižgati, prižigati; vžgati:
accendere il fuoco prižgati ogenj
accendere la sigaretta prižgati cigareto
accendere il termosifone, la stufa odpreti radiator, prižgati peč
accendere la radio, la luce, il televisore prižgati radio, luč, televizor

2. podžgati, razvneti:
accendere una guerra razvneti vojno
accendere una lite, una disputa podžgati prepir, razpravljanje
accendere le passioni razvneti strasti

3. najeti:
accendere un mutuo najeti posojilo

B) ➞ accēndersi v. rifl. (pres. mi accēndo) vžgati se, vneti se (tudi pren.):
accendersi d'ira razjeziti se
accendersi d'amore zaljubiti se

accentuer [-tüe] verbe transitif naglašati, poudariti, figuré podčrtati

s'accentuer postati intenzivnejši, okrepiti se, povečati se
le froid s'accentue mraz postaja vse hujši
traits masculin pluriel accentués izrazite poteze

accēssiō -ōnis, f (accēdere)

I. pristopanje, približevanje: quid tibi ad hasce accessio aedis est? Pl.; pass.: suo labore suisque accessionibus consequebatur, ut ... Ci.; occ. (o boleznih) napad: Suet., poseb. napad, nastop mrzlice, mrazenje: Cels., Plin.

— II. pren.

1. prirast, priraščanje, pomnoževanje, povečanje: cum ad corpora cum accessio fieret tum abscessio Ci., eorum neque accessione meliorem vitam fieri neque decessione peiorem Ci., tanta pecuniae facta est accessio N., acc. virium L., singulorum versuum Q., ut magnas accessiones fecerint in operibus hostium expugnandis Auct. b. Alx. da so zelo napredovali, acc. dignitatis Vell.

2. met. kar priraste, kar se pridene, prirastek, pridevek, priloga, dodatek, pomnožek: paucorum annorum Ci., accessionem adiunxit aedibus Ci. poslopju je nekaj prizidal, Syphax rex ... accessio Punici belli fuerat L. pritikljaj, minima accessio semper Epirus regno Macedoniae fuit L. privesek; occ.
a) fil. določujoči pristavek: accessionem adhibere doda(ja)ti, da(ja)ti Ci.
b) denarna doklada, doplačilo: accessio summae ... an decessio (popust) de summā Ci., nummorum faciebat accessiones ad singulas decumas Ci.
c) kot dodatek le postranska stvar: turbā gemmarum potamus ... et aurum iam accessio est Plin.

accessione f

1. pristop

2. privolitev

3. nabava, pridobitev:
le nuove accessioni della biblioteca nove pridobitve knjižnice

accidentel, le [-tɛI] adjectif slučajen, nepredviden

erreur féminin, rencontre féminin accidentelle slučajna napaka, slučajno srečanje
mort féminin accidentelle smrt zaradi nesreče, smrtna nesreča

*accītus, le abl. sg. -ū, m (accīre) na poziv, na povelje: T., Vop., quinque primi accitu istius evocantur Ci., accitu cari genitoris V.

acclārō (adclārō) -āre -āvī (ad in clārus) pojasniti, jasno pokazati, razodeti, le v starem avgurskem besedilu: Iuppiter pater, ... uti tu signa nobis certa acclarassis (= acclaraveris) L.

accommoder [-mɔde] verbe transitif prilagoditi; poravnati, urediti (zadevo, prepir); pripraviti (jedi)

accommoder une affaire à l'amiable poravnati zadevo na miren način
accommoder le projet aux circonstances prilagoditi načrt okoliščinam
accommoder une salade začiniti solato
s'accommoder à quelque chose prilagoditi se, navaditi se čemu
s'accommoder de tout, d'une chambre d'hôtel inconfortable zadovoljiti se z vsem, z neudobno hotelsko sobo

accomodare

A) v. tr. (pres. accōmodo)

1. popraviti:
accomodare una strada, un vestito popraviti cesto, obleko

2. zgladiti, poravnati:
accomodare una lite poravnati spor

3. dati na mesto, razporediti:
accomodare i volumi in uno scaffale razporediti knjige na polici

B) v. intr. ugajati, ustrezati:
venga quando le accomoda pridite, kadar vam ustreza

C) ➞ accomodarsi v. rifl. (pres. mi accōmodo)

1. sesti:
si accomodi! izvolite sesti!

2. prilagoditi se, navaditi se:
è un tipo che si accomoda facilmente to je človek, ki se z lahkoto prilagaja

3. sporazumeti se:
sul prezzo ci accomoderemo glede cene se bomo že sporazumeli

accompagner [akɔ̃panje] verbe transitif spremljati (tudi musique); iti s kom

s'accompagner biti spremljan od, zgoditi se istočasno
accompagner un violiniste au piano spremljati violinista pri klavirju
accompagner le repas de (vin) pri obedu piti (vino)
homard masculin accompagné de champagne jastog s šampanjcem
un échec s'accompagne toujours de quelque humiliation neuspeh je vedno povezan s ponižanjem

accompli, e [akɔ̃pli] adjectif dovršèn; izvrsten, prvovrsten, izpolnjen (želja, dolžnost)

fait masculin accompli dovršeno dejstvo
être mis devant le fait accompli biti postavljen pred dovršeno dejstvo
maitresse féminin de maison accomplie vzorna gospodinja
il a 20 ans accomplis dovršil je 20 let