Franja

zadnji počitek moški spol die letzte Ruhe
kraj zadnjega počitka letzte Ruhestätte

zakopáti (-kópljem) | zakopávati (-am)

A) perf., imperf.

1. seppellire, sotterrare:
danes leto smo ga zakopali lo abbiamo sepolto un anno fa

2. ficcare:
zakopati roke v žepe ficcare le mani in tasca

3. nascondere, celare, seppellire:
zakopati kaj globoko v svojem srcu seppellire qcs. nel profondo del cuore

4. pren. ridurre:
zakopati koga v revščino ridurre qcn. in miseria
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zakopati bojno sekiro seppellire la scure di guerra
zakopati svoj talent sprecare il proprio talento
zakopati upe abdicare, rinunciare alle proprie speranze

B) zakopáti se (-kópljem se) | zakopávati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. ficcarsi:
zakopati se pod odejo ficcarsi sotto la coltre, le coperte

2. voj. trincerarsi

3. pren.
zakopati se v oddaljen kraj ritirarsi, andare a vivere a casa del diavolo

4. immergersi:
zakopati se v delo, v študij immergersi nel lavoro, nello studio
zakopati se v molk essere muto come una tomba, chiudersi a riccio

zakóten remote; obscure; secluded; sequestered

zakóten kraj secluded spot, out-of-the-way place
zakótna vas remote village
zakóten odvetnik pettifogger; hedge lawyer
naselil se je v nekem zakótnem kraju na deželi he has settled in some out-of-the-way place in the country
zakóten kot, kotiček, kraj sequestered nook, place

zakóten (-tna -o) adj.

1. discosto, remoto, fuori strada, fuori mano:
zakoten kraj luogo remoto, fuori mano

2. pejor. squallido, triste, da quattro soldi:
zakoten časopis giornaluccio da quattro soldi, rivistucola
zakotna gostilna spelonca
zakoten pravdač cavalocchio, azzeccagarbugli, avvocato delle cause perse, leguleio

zaljúbiti se (-im se) | zaljúbljati se (-am se) perf., imperf. refl. innamorarsi di qcn., di qcs.:
zaljubiti se do ušes (v) prendersi una cotta, una scuffia per qcn., incapricciarsi di qcn.
zaljubiti se na prvi pogled innamorarsi a prima vista
zaljubiti se v nek kraj innamorarsi di un luogo

zasedanj|e [é] srednji spol (-a …) die Sitzung; die Tagung, v parlamentu tudi: die Beratung; (dolgotrajno Dauersitzung, spominsko Gedenksitzung, občinskega sveta Gemeinderatssitzung, parlamenta Parlamentssitzung, za zaprtimi vrati Klausurtagung, Klausursitzung); parlamenta - obdobje: die Sitzungsperiode
… zasedanja Sitzungs- Tagungs-
(dan der Sitzungstag, kraj der Tagungsort)
preložiti zasedanje sich vertagen
zaključiti/končati zasedanje austagen

zatíšen (-šna -o) adj. di calma, di tregua; calmo, tranquillo, solitario, appartato:
umakniti se v zatišen kraj ritirarsi in un luogo solitario, in solitudine

zaživéti (-ím) perf.

1. vivere, cominciare a vivere:
na starost bi rad zaživel mirno nella vecchiaia avrebbe voluto vivere tranquillo

2. rivivere:
domači kraj je zaživel v spominu il villaggio natale rivisse nel suo ricordo

3. sorgere, iniziare l'attività; essere attivo:
posebej je zaživelo delo filatelistov molto vivace l'attività dei filatelici

4. (oživeti)
ob semanjih dneh trg zaživi nei giorni di fiera il borgo sembra rivivere
spomladi narava spet zaživi in primavera la natura rivive

zlahka prislov
1. (brez težav ali truda) ▸ könnyen, könnyedén, könnyűszerrelKraj je zlahka dosegljiv z javnimi prometnimi sredstvi in avtomobilom. ▸ A település tömegközlekedéssel és autóval könnyen megközelíthető.Prehlad po navadi zlahka prepoznate po značilnih simptomih. ▸ A megfázás általában könnyen felismerhető a jellegzetes tünetekről.
Britanec je silovito pospešil v zadnjem krogu in zlahka opravil s tekmeci. ▸ A brit erősen belehúzott az utolsó körben és könnyedén elintézte riválisait.
Med hlajenjem se maščoba strdi in jo tako zlahka odstranimo. ▸ Hűtés közben a zsír megdermed, így könnyűszerrel eltávolíthatjuk.
Postavili vam bodo nekaj vprašanj, na katera boste zlahka odgovorili. ▸ Néhány könnyen megválaszolható kérdést teszünk fel Önnek.

2. (o možnosti uresničitve nenačrtovanega) ▸ könnyen, könnyedénTo načelo je tako osnovno, da ga zlahka spregledamo. ▸ Ez az elv annyira alapvető, hogy könnyen elsiklunk felette.
Ob vsesplošnem hitenju človek namreč zlahka pozabi, kako pomembno je cepljenje. ▸ Az általános sietségben ugyanis az ember könnyedén megfeledkezik arról, milyen fontos az oltakozás.
Med ličenjem se zlahka zgodi, da šminka pristane na vašem belem oblačilu. ▸ Sminkelés közben könnyen előfordul, hogy a rúzs a fehér ruháján landol.

3. (lahkomiselno; neresno) ▸ könnyedén, félvállrólNa zunaj je bil videti sproščen človek, ki vse jemlje zlahka. ▸ Kívülről laza embernek tűnt, aki mindent félvállról vesz.
Pogosto se zgodi, da najstniki spletnim stranem preveč zlahka zaupajo. ▸ Gyakran megtörténik, hogy a tinédzserek túl könnyedén megbíznak a honlapokban.
Sopomenke: lahkomiselno

zmóči (zmórem) perf.

1. potere, essere in grado, essere capace di (fare, adempiere e sim.), riuscire a:
zmoči nalogo essere in grado di adempiere il compito
od strahu ni zmogel besede dallo spavento non potè pronunciare parola
ljubezen zmore vse l'amore può tutto
stroške komaj zmoremo a malapena riusciamo a coprire le spese
kraj ne zmore niti enega dobrega hotela la località non dispone di un solo albergo decente
vsega tega ne zmorem pojesti non riesco, non ce la faccio a mangiare tutta questa roba
pot so zmogli v enem dnevu riuscirono a superare il percorso in un solo giorno

2. aver ragione di, vincere:
zmogel ga je spanec fu vinto dal sonno

živéti (-ím) imperf.

1. vivere; essere:
prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe l'antenato dell'uomo visse verso la fine dell'era glaciale
(v pravljicah) nekoč je živel kralj c'era una volta un re
človek živi povprečno sedemdeset let l'uomo vive in media settant'anni
kamela živi v puščavi il cammello vive nel deserto
živeti na deželi, v hribih, v mestu vivere in campagna, in montagna, in città
živeti pod tujo streho stare, vivere in casa d'altri
živi pri teti vive, sta, abita dalla zia

2. vivere, fare una vita, stare:
asketsko, brezskrbno, pošteno živeti vivere asceticamente, spensieratamente, onestamente
živeti v pomanjkanju, razkošju vivere nell'indigenza, nel lusso
živeti v ljubezni vivere d'amore e d'accordo
živeti v strahu, v zmoti vivere nella paura, nell'errore
kako živiš? come stai?
bibl. živeti kot lilija na polju vivere come il giglio dei campi
živeti kot ptiček na veji vivere come uccel di bosco

3. (biti dejaven, delujoč) essere attivo, vivo:
kraj gospodarsko in kulturno živi il luogo è vivo economicamente e culturalmente

4. convivere:
leto dni je živel z njo convisse con lei un anno
živeti na koruzi convivere, convivere more uxorio

5. živeti s, z, za vivere (assieme) con; vivere per:
živeti z naravo vivere con la natura
živeti za glasbo, za otroke vivere per la musica, per i figli

6. živeti od vivere di:
živeti od kmetijstva, turizma vivere d'agricoltura, di turismo
živeti od dela svojih rok vivere del lavoro delle proprie mani

7. tr. (vzdrževati) mantenere:
živeti družino mantenere la famiglia

8. (pojavljati se, obstajati) vivere, sopravvivere:
rokovnjači živijo samo v ljudskih pripovedkah i briganti vivono soltanto nei racconti popolari

9. (v medmetni rabi) viva, evviva:
naj živi svoboda viva la libertà!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ni vreden, da živi non è degno di calcare la terra
živeti na luni, v oblakih fantasticare, vivere con la testa fra le nuvole
živeti v senci vivere nell'ombra, non dare nell'occhio
bibl. človek ne živi le od kruha non di solo pane vive l'uomo!
živeti iz rok v usta vivere alla giornata
živeti kot kralj vivere, stare come un papa
živeti na veliki nogi vivere da gran signore
živeti na tuj račun vivere alle spalle degli altri

ἄ-βατος 2 (βαίνω) 1. brezpoten, nehoden, neprehoden (reka). 2. nedostopen, svet (kamor ne sme nihče stopiti) ψυχή čist, nedolžen – τὰ ἄβατα posvečen kraj, svetišče.

ἁγνός 3 (ἅγιος) 1. svet, posvečen, častit; χῶρος οὐχ ἁγνὸς πατεῖν, kraj, kamor ne sme nihče stopiti. 2. a) neomadeževan, čist, nedolžen, pobožen, δέμας ἁγνὸν ἴσχω zdržujem se; b) očiščujoč, očiščen. – adv. ἁγνῶς ἔχω sem nedolžen, brez greha.

αἰγί-λιψ, ιπος, ὁ, ἡ (= kozam težko dostopen) strm; ἡ Αἰγίλιψ kraj na Itaki.

αἴθω (samo pr. in impf.) [Et.: kor. aidh, idh, goreti, svetel biti; odtod gršk. αἶθος ogenj, požar; αἴθων, αἶθοψ žareč, svetel; ἰθαρός čist, veder, jasen, αἰθήρ zrak (= jasno nebo), αἴ-θουσα svetel prostor, dvorana itd., lat. aedes. soba, hiša (= kraj domačega ognjišča), slov. isteja, isteje (iz idh-sto), lat. aestas (iz aidh-st-) vroč čas, poletje] 1. act. a) trans. za-, sežigam (po)palim, pustošim z ognjem; b) int. gorim, svetim, plapolam. 2. pass. vnamem se, gorim, plamtim; ἔρωτι od ljubezni sem vnet.

ἄκρα, ἡ, ion. ἄκρη, ep. ἄκρις ιος, ἡ (ἀκίς) 1. kraj, vrh, nos, rt, greben; κατ' ἄκρης (-ας) z vrha, od zgoraj, do temelja, popolnoma. 2. grad, trdnjava.

ᾰ̓λέα¹, ἡ, ion. έη (sor. ἥλιος) 1. (solnčna) toplina. 2. prisojen kraj.

ἄλσος, ους, τό log, (kakemu bogu posvečen) gaj, sveti kraj.

ἀ-μείβω [Et. iz kor. meig^w, kraj premeniti, preseliti se, lat. migro, are, gršk. ἀμοιβός; sor. s kor. mei; slov. mĕna (iz meina) mĕnjati, lat. commoinis, communis, nem. ge-mein. – Obl. fut. ἀμείψω, -ομαι, aor. ἤμειψα, -άμην, pass. ἠμείφθην]. 1. act. (za)menjam, πρός τινα s kom; (o kraju) hodim, prehodim; στέγας zapustim, οἱ ἀμείβοντες šperovci (na strehi, ki se redno menjavajo); θύρας grem skozi; πόλιν ἐκ πόλεως hodim iz mesta v mesto; ὀλίγον γόνυ γουνός kratkih korakov = hodim počasi; μορφὴν ἐκ θεοῦ βροτησίαν izpreminjam božjo podobo v človeško. 2. med. a) menjavam se, vrstim se, zamenjam zase; ἀμείβεται θρῴσκων skače premenjema; ἀμειβόμενος premenjema (izmenoma); b) odgovarjam (μύθῳ, τινά, τινί, τοὺς φίλους komu, πρός τι na kaj); c) κατὰ οἴκους hodim od hiše do hiše; ἕρκος prestopim, zapustim; ἄλλην ἐξ ἄλλης πόλεως hodim od mesta do mesta; ποταμόν prekoračim reko; φόνος ἀμείβεται umor sledi na umor; d) povračam, poplačam χάριν, τινὰ δώροις.

Ἀμμωνία, ἡ kraj v Libiji, Ἀμμωνίς, ίδος libijski, Ἀμμώνιοι, οἱ prebivalci Libije.