Franja

loščèc lôščec zoologija (klòp) tick

držati se, prilepiti se kot loščèc, lôščec to stick like a limpet (ali a leech, a burr, a bur)

lov¹ moški spol (-a …) die Jagd, lovstvo das Weidwerk; s prežo: die Pirsch; (krožni Kesseljagd, s pastmi Fangjagd, s pritiskanjem Drückjagd, v času rastitve/dvorjenja Balzjagd, v času ruka Brunftjagd, na klic Lockjagd, na konjih Reitjagd, Parforcejagd, na kot Gabeljagd, na divje prašiče die Sauhatz, Saujagd, na glave Kopfjagd, na kunce Kaninchenjagd, na leve Löwenjagd, na lisice Fuchsjagd, na metulje Schmetterlingsjagd, na race Entenjagd, na tjulnje Robbenjagd, na vodne ptice Wasserjagd, na zajce Hasenjagd)
divji lov die Wilderei
nizki lov niedere Jagd
visoki lov hohe Jagd
lov s fotoaparatom die Fotosafari
iti/hoditi na lov auf die Jagd gehen
iti/ hoditi na divji lov wildern
imeti pravico lova jagdberechtigt sein
…lova Jagd-
(pravica die Jagdberechtigung, opravljanje die Jagdausübung, prepoved das Jagdverbot, udeleženci die Jagdgesellschaft, vrsta die Jagdart)
znak za začetek ali konec lova das Jagdsignal
prekršek zoper predpise o lovu das Jagdvergehen
zakon o lovu divjadi das Jagdgesetz

lovíti to hunt; to chase; (zasledovati) to pursue; to race

divje, brez dovoljenja lovíti to poach
lovíti ribe to fish
lovíti miši to catch mice
lovíti postrvi to fish for trout
bolje je drži ga kot lovi ga a bird in the hand is worth two in the bush
lovíti se (igra) to play at cat and mouse, to play at catching, to have a game of tag

lovíti (-ím)

A) imperf. ➞ uloviti

1. correre dietro a, rincorrere, cercar di acchiappare

2. catturare, intercettare, prendere

3. (zbrati, zbirati, nabrati, nabirati) raccogliere

4. cacciare, andare a caccia di; pescare:
loviti kunce cacciare le lepri
loviti ptiče uccellare
mačka lovi miši il gatto va a caccia di topi
loviti na trnek pescare con l'amo

5. pren. cercare di afferrare; intercettare, captare:
lovila je vsako njegovo besedo cercava di afferrare ogni sua parola
loviti signale s satelitov captare i segnali dei satelliti

6. pren. sorprendere:
le pojdi, da te ne bo noč lovila va' pure, prima che ti sorprenda la notte

7.
loviti sapo, zrak respirare affannosamente; boccheggiare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
loviti besede cercare (affannosamente) le parole
dan je treba loviti zjutraj il mattino ha l'oro in bocca
loviti korak s časom cercare di essere al passo coi tempi
loviti stopinje za kom camminare dietro a qcn., seguire qcn.
loviti dekleta na sladke besede sedurre le fanciulle con le belle parole
loviti koga na besedo prendere qcn. in parola
loviti slepe miši giocare a mosca cieca; ekst. amoreggiare
loviti ravnotežje cercare l'equilibrio
slikar lovi motiv il pittore disegna, abbozza il motivo
turist lovi prizor v objektiv il turista riprende, fotografa la scena
navt. loviti veter v jadro navigare sopravvento
rib. loviti na črva, na muho pescare a verme, a mosca
s tujo roko kače loviti farsi cavare le castagne dal fuoco
PREGOVORI:
na med se muhe love, na sladke besede ljudje si pigliano più mosche in una goccia di miele che in un barile d'aceto
bolje drži ga, kot lovi ga meglio un 'ho' che dieci 'avrò'
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi

B) lovíti se (-ím se) imperf. refl.

1. acchiapparsi

2. tenersi in bilico

3. correre

4. essere incerto; esitare

5. igre giocare ad acchiappino, a rincorrersi

6. pren. loviti se za correre dietro a:
loviti se za dobičkom correre dietro ai guadagni
loviti se za vsako besedo cercare la parola giusta, adatta
pren. loviti se za vsako bilko cercare il minimo appiglio, un'ancora di salvezza

lúč (-í) f

1. luce:
luč brli, gori, migota, sveti, ugasne la luce arde fioca, arde, tremola, splende, si spegne
pogasiti, ugasniti, upihniti luč spegnere la luce
prižgati, zastreti luč accendere, schermare la luce
neonske, plinske luči luci al neon, a gas
signalne luči luci segnaletiche
avt. dolge, kratke, parkirne luči luci abbaglianti, di profondità, di posizione
stikalo za luč interruttore della luce
rel. večna luč naj mu sveti e splenda a lui la luce perpetua

2. (priprava, svetilka) luce, lampada:
namizna, stoječa, stropna luč lampada da tavolo, a stelo, da soffitto (plafoniera)

3. pog. (električna napeljava) luce (elettrica), corrente

4. (svetloba) luce:
dnevna, jutranja luč luce mattutina, da giorno
sončna luč luce solare, del sole
bleda, močna luč luce fioca, forte
mehka (topla), ostra, slepeča luč luce calda, aspra, abbagliante

5. pren. redko lume:
on ni kaka posebna luč non è proprio un lume

6. pren. (poudarja pomen samostalnika) luce; fiaccola:
luč resnice la luce della libertà
luč omike, razuma la luce della civiltà, della ragione

7. pren.
predstaviti se v najboljši luči fare un figurone
pokazati se v pravi luči mostrarsi nella vera luce
metati slabo, nelepo luč na koga gettare una luce cattiva su qcn.
gledati, videti v lepi, rožnati luči vedere tutto roseo
prikazovati koga v črni luči dipingere a tinte fosche
ne bo dolgo, ko mu bodo luč držali è moribondo
iti z luči togliersi dalla luce
človek, ki ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati uno da cercare col lanternino
star. rel. zvoniti večno luč suonare l'avemaria
prižgati zeleno luč za dare via libera a (un'iniziativa)
zagledati luč sveta venire alla luce
prinesti nekaj luči v problem fare un po' di luce
plesati okoli ženske kot vešče okrog luči girare attorno a una ragazza come falene
filoz. naravna luč luce naturale
rel. večna luč lampada perpetua
navt. navigacijske luči segnalazioni luminose
gled. odrske luči luci della ribalta
avt. zavorne luči luci d'arresto
zelena, rdeča luč luce verde, rossa
utripajoča luč luce intermittente

lun|a ženski spol (-e …) astronomija der Mond (Jupitrova Jupitermond)
mlada luna der Neumond, der Mondwechsel
polna luna der Vollmond
figurativno obraz kot luna luna das Vollmondgesicht
figurativno držati se kot polna luna strahlen wie ein Vollmond
brez lune noč: mondlos
vpliv lune der [Mondeinfluß] Mondeinfluss
zahod/zahajanje lune der Monduntergang
želeti si luno z neba nach dem Mond greifen
tuliti v luno pes: den Mond anbellen
(biti) za luno figurativno hinter dem Mond (sein)

lúna moon

polna lúna full moon
nova lúna new moon
pojemajoča (rastoča) lúna decreasing, decrescent, waning ali old (waxing ali crescent) moon
obraz kot polna lúna a face like the full moon
lúna je sijala the moon was shining, there was a moon
pasti z lúne (figurativno) to fall from the clouds
mi tudi nismo z lúne padli we weren't born yesterday
lúna ga trka (figurativno) he is crazy (ali žargon loony, touched), pogovorno he's off his rocker

Machov [mah-] (-a, -o) fizika Machsch (Machov kot Machscher Winkel, Machov stožec Machscher Kegel)
Machovo število die Mach-Zahl

mač|ek¹ moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija der Kater
obuti maček der gestiefelte Kater
figurativno star maček ein alter Fuchs/Hase
maček v žaklju die Katze im Sack
kupiti mačka v žaklju die Katze im Sack kaufen
spustiti mačka iz žaklja die Katze aus dem Sack lassen
režati se kot pečen maček grinsen wie ein Honigkuchenpferd, grinsen wie ein Primmeltopf
kot maček okoli vrele kaše wie die Katze um den heißen Brei, izogibati se čemu pri govorjenju: herumreden um

máček¹ (-čka) m

1. gatto, gatta:
maček mijavka, praska, prede il gatto miagola, graffia, fa le fusa
splezati na drevo urno kot maček arrampicarsi sull'albero con l'agilità di un gatto
priti potiho kot maček avvicinarsi furtivamente come un gatto

2. pren. (izkušen, spreten, prebrisan moški) gattone, volpone, furbacchione

3. redko (krzno okrog vratu) collo (della pelliccia)

4. les. leva ad uncino

5. nekdaj (usnjena mošnja) borsello

6. voj., hist. corvo

7. strojn. (priprava s škripcem na žerjavu) carrello di gru (a ponte)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco, a scatola chiusa
biti kot maček, ki vedno pade na noge riuscire sempre a cavarsela
biti kot suščev maček essere emaciato, magro come un gatto in fregola
režati se kot pečen maček sbellicarsi, sganasciarsi dalle risa
inter. tristo mačkov corpo di mille diavoli
agr. maček za ruvanje hmeljevk sradicatore dei tutori del luppolo
mont. maček za ustavljanje vozičkov fermacarro
petr. apneni maček (lehnjak) calcare stalattitico

mačk|a ženski spol (-e …) živalstvo, zoologija die Katze (divja Wildkatze, domača Hauskatze, črnonoga Schwarzfußkatze, džungelska Rohrkatze, nubijska Falbkatze, saharska Saharakatze, stepska Steppenkatze, azijska puščavska Sicheldünenkatze)
mala mačka Kleinkatze
srednja mačka Mittelkatze
velika mačka Großkatze
bengalska mačka Prionailurus: die Bengalkatze, v sestavi: -katze (žalostna Trauerkatze, rjasta Rostkatze, cibetovska Fischkatze, ploskoglava Flachkopfkatze, bornejska Borneokatze)
gorska mačka (kolokolo) Bergkatze
leopardja mačka (margaj) Zwergtigerkatze, der Marguay
marmorna mačka Marmorkatze
nočna mačka Nachtkatze
Pallasova mačka (manul) Pallaskatze, der Manul
pampska mačka Pampakatze
pegasta mačka Kleinfleckkatze
podlasičja mačka (jaguarundi) Wieselkatze, der Jaguarundi
servalska mačka Servalkatze
tigrasta mačka Tigerkatze
zlat(odlak)a mačka Goldkatze
zamorska mačka opica: die Meerkatze
perzijska mačka Perserkatze
siamska mačka Siamkatze
ljubitelj mačk der Katzenfreund
razstava mačk die Katzenausstellung
hrana za mačke das Katzenfutter
posip za mačke die Katzenstreu
primeren za mačke katzenfreundlich
okretno kot mačka katzenartig
mački podoben žival: katzenartig
figurativno kot pes in mačka wie Hund und Katze
figurativno osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser
kadar mačke ni pri hiši, ples imajo miši wenn die Katze aus dem Hause ist, tanzen die Mäuse
igrati se kot mačka z mišjo s kom: Katz und Maus spielen (mit)
kar mačka rodi, to miši lovi der Apfel fällt nicht weit vom Stamm

máčka zoologija (female) cat, she-cat

divja máčka wild cat
máčka je trdoživa a cat has nine lives
máčka prede the cat purrs
razumeti se kot pes in máčka to get on (together) like cat and dog
živeti kot pes in máčka to live a cat-and-dog life
hoditi kot máčka okoli vrele kaše to beat about the bush
kadar máčkae ni doma, miši plešejo when the cat is away, the mice do play
poparjena máčka se še mrzle vode boji once bitten, twice shy
máčka pade vedno na noge a cat always lands on its feet

máčka chat moški spol , chatte ženski spol

angorska mačka chat angora
divja mačka chat sauvage
morska mačka guenon ženski spol
hoditi kot mačka okoli vrele kaše chat échaudé craint l'eau froide
živeti kot pes in mačka vivre comme chien et chat
kadar mačke ni doma, miši plešejo quand le chat n'est pas là (ali le chat parti), les souris dansent

máčka (-e) f

1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
mačke se gonijo i gatti sono in fregola
mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese

2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
morska (zamorska)
mačka cercopiteco (Cercopithecus)
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco

máčka gata f

divja mačka gato m montés
morska mačka macaco m
igrati se mačko in miš jugar al gato y el ratón
hoditi kot mačka okoli vrele kaše andar con rodeos, andarse por las ramas
živeti kot pes in mačka vivir como el perro y el gato
če mačke ni doma, miši plešejo cuando el gato está fuera, los ratones se divierten

mačkon samostalnik
1. (maček) ▸ kandúr, macskaOd nekod je prišel en običajen tigrast mačkon in se mi z vzdignjenim repom ovijal okoli nog. ▸ Valahonnan egy átlagos cirmos került elő, és feltartott farokkal a lábamhoz dörgölődzött.
2. (zrel in izkušen moški) ▸ kandúrKljub napovedi upamo, da to ni bil zadnji nastop ekipe glasbenih mačkonov, ki je pred dvajsetimi leti posnela enega biserov slovenske pop kulture. ▸ Az előrejelzés ellenére reméljük, hogy nem ez lesz az utolsó fellépése ennek a sokat próbált együttesnek, akik húsz évvel ezelőtt a szlovén popkultúra egyik slágerét vették fel.
Ko je bil članek na njegovi mizi, me je poklical, in si mel roke. Deloval je kot pravi uredniški mačkon. ▸ Amikor a cikk az asztalán volt, felhívott a tenyerét dörzsölve. Úgy viselkedett, mint egy igazi szerkesztőségi vén róka.

3. neformalno (postaven moški) ▸ kandúr
Ko si bo najbolj prizadeval, da bi vam dokazal, kak mačkon je, se obnašajte razumsko: pritrjujte mu in ne skoparite s pohvalami. ▸ Amikor a legjobban igyekszik bebizonyítani, hogy mekkora kandúr, viselkedjen racionálisan: erősítse meg ebben a meggyőződésében és ne spóroljon a bókokkal.
Če bi bil tudi ti dober mačkon, ne bi pri svojih štiridesetih letih iskal ženske za v posteljo in pri tem še škrtaril! ▸ Ha megbízható öreg kandúr lennél, nem keresnél negyvenesen kalandokat és nem költekeznél!

Madon|a [ô] ženski spol (-e …) die Madonna; das Madonnenbild
kot Madona madonnenhaft

madóna (religija) Vierge ženski spol , Madone ženski spol ; (slika, kip) madone ženski spol

ženska lepa kot madona femme ženski spol belle comme une madone

Madžar moški spol (-a …) der Ungar
kleti kot Madžar fluchen wie ein Bierkutscher

mah¹ moški spol (-u, -ovi) rastlinstvo, botanika

1. das Moos (beli Weißmoos, studenčni Quellmoos, šotni Torfmoos)
blazina mahu das Moospolster
zelen kot mah moosgrün
poraščen z mahom moosbedeckt, bemoost, moosig
podoben mahu moosartig

2. (briofit) die Moospflanze
listnati mah das Laubmoos
| ➞ → frulanija, funarija, jetrnjak, kapičar, tuidij