Franja

arrivare v. intr. (pres. arrivo)

1. priti, dospeti:
arrivare alla laurea priti do diplome
arrivare sopra, addosso pren. priti nenadoma
arrivare al fine doseči cilj
non arrivare a dire, a proferire una parola ne priti do besede
a che punto è arrivato col suo lavoro? kako daleč ste z delom?
arrivare correndo priteči
arrivare tardi, in ritardo zamuditi, zakasniti
arrivare di buon'ora priti zgodaj

2. doseči (kaj):
arrivare a un certo prezzo doseči ceno; pren. razumeti:
Non ci arrivi? Eppure è molto semplice Ne razumeš? Pa vendar je zelo preprosto

3. priti (do), segati (do), dočakati:
le vette dei monti pare arrivino fino al cielo zdi se, kot bi vrhovi gora segali do neba
questa pelliccia arriverà a un milione e mezzo di lire to krzno bo stalo kak milijon pa pol lir
è arrivato felicemente a ottant'anni srečno je dočakal osemdeset let
se continua così arriveremo a odiarci če bo šlo tako naprej, se bomo še zasovražili

4. uveljaviti se, uspeti:
tu desideri solo arrivare tebi je samo do uspeha
PREGOVORI: chi tardi arriva male alloggia preg. kdor dolgo spi, obira kosti; kdor zadnji pride, zadnji melje

asfalter samostalnik
(kdor asfaltira) ▸ aszfaltozó

assertor (adsertor) -ōris, m (as-, adserō2)

1. zastopnik pred sodiščem, kadar se je odločalo o tem, ali je kdo svoboden ali suženj,
a) zastopnik, branitelj svobode koga: Icti., cumque interim quendam civem idem Metellus, servum suum esse contendens, vi arripuisset..., Curio assertorem ei comparavit Asc.
b) trdivec, da je kdo suženj, prisvajalec, lastitelj (= kdor si koga lasti kot sužnja ali sužnjo): adsertor puellae, virginis L.

2. pren. osvoboditelj, rešitelj, branitelj, zavetnik: publicus assertor (iz ljubezenskih spon) dominis suppressa levabo pectora O., Catoni gladium assertorem libertatis extorque Sen. ph., ferunt... Iulium Vindicem adsertorem illum a Nerone libertatis... sic lenocinatum Plin., senatūs ads. Lucan., verba a vetustate repetita... magnos assertores habent Q., ads. Galliarum T., Hispaniae Eutr., populo... detrectante dominationem atque assertores flagitante Suet., si de servitio gravi queruntur, adsertor venias satisque praestes Mart., idoneus veritatis ass. Lact., ass. quaestionis Macr. kdor vodi preiskavo, dogmatis catholici Cod. Th.

astronavt samostalnik
(kdor gre v vesolje) ▸ űrhajós, asztronautaTo je zdaj že njegov tretji polet in je verjetno najbolj izkušeni kitajski astronavt. ▸ Ez most már a harmadik űrrepülése, és valószínűleg ő a legtapasztaltabb kínai űrhajós.
Astronavta sta na Luni pustila spominsko ploščo. ▸ A két űrhajós emléktáblát hagyott a Holdon.
Vseh sedem astronavtov na krovu je umrlo. ▸ A fedélzeten tartózkodó mind a hét űrhajós elhunyt.

atta² -ae, m kdor zaradi kake hibe na nogah hodi le po prstih, prstohodec: P. F.

auceps -cupis, m. (kontr. iz aviceps; avis in capere)

1. ptičar: Pl., Varr., Col., merulis intentus auceps H., non acis aucupibus monstrat, qua parte petatur O.

2. pren. lovec: ne quis nostro hic auceps sermoni si(e)t Pl. da ne bo kdo... lovil najinega pogovora, da mu ne bo prisluškoval, auc. syllabarum Ci. (o odvetniku) zlogolovec, dlakocepec, cepidlaka, peritissimum voluptatum aucupem sapientem esse Ci. fr. da je modrijan, kdor najbolj zna ustreči telesni slasti.

auch tudi; auch ... nicht niti; auch noch še; wer auch (immer) kdor že, kdor pač, kdorkoli; was auch (immer) kar že, kar pač, karkoli; wo auch (immer) kjer že, kjer pač, kjerkoli

auctor -ōris, m (fem. pri V. Aen. XII, 159, O. Fast. V, 192, VI, 709, L. XL, 4, Pr. V, 3, 32.; prim. še: quibus [avibus] auctoribus Ci.; nanaša se celo na neutr.: ingenio sibi auctore Ci., fatis auctoribus V., numine praescitionum auctore Amm.) (augēre) množitelj, pomnoževalec, spešitelj, pospeševalec, in to:

I. množitelj verjetnosti = spešitelj kakega mnenja, nazora, kake trditve, pripovedi, govorice idr.

1. porok, „vir“, potrjevalec, zagotovitelj, poverilec (poverjalec): ex bono viro, credo, audieras et bono auctore Ci., haec vos... ita audistis, ut auctorem rumorem haberetis sermonemque omnium Ci., auctori credere C., auctore certo comperisse Suet. ali certis auctoribus comperisse Ci. ep., C. iz zanesljivega vira, iz zanesljivih virov; z ACI: legati, auctores concilia Etruriae populorum de petenda pace haberi L. poslanci, ki potrjujejo, da...; z gen.: cuius (Cethegi) eloquentiae est auctor... Ennius Ci., auctor gravis rei magnae L.; pesn. = oznanjevalec: pluviae graculus auctor aquae O., lucis auctores... aves (sc. galli) Pr., futuri pessimus auctor somnus Sen. tr.

2. occ.
a) vzgled, vzor, predhodnik, prednik, učitelj, voditelj (vodnik): auctorem aliquem in aliqua re habere Varr., Cato omnium virtutum auctor Ci., habet istius facti clarissimos viros res publ. auctores Ci., Fabricios mihi auctores et Africanos... protulisti Ci., proximis auctor fui generandi liberos Cu. sem dal vzgled, Naevium, Plautum, Ennium accusant, quos hic noster auctores habet Ter. za predhodnike, habeo auctorem P. Servilium, qui ante me sententiam dixit Ci., Apollo auctor V. kot učitelj zdravilstva; poseb. o prvakih v kaki znanosti, zlasti v filozofiji = učitelj, pa tudi = izsledovalec, razlagatelj: Cratippo auctore Ci., po Kratipovem nauku, hoc eodem auctore Ci. po njegovem lastnem nauku, Pythagoras et Plato, locupletissimi auctores Ci., (Pythagoras) non sordidus auctor naturae verique H. izsledovalec pravega vesoljnega bistva, tako tudi: divini humanique iuris auctor celeberrimus Vell., iuris civilis auctor Gell.
b) porok za resničnost kakega zapisa, poročevalec; (verodostojen) pisec, zlasti zgodovinopisec: sine locuplete auctore atque teste Ci., divinus auctor Plato Ci., auctor (valde) bonus Ci. (popolnoma) zanesljiv porok, apud Homerum optimum auctorem Ci., Thucydidem auctorem probamus N., Polybius haudquaquam spernendus auctor L., summus auctor divus Iulius T., discrepat inter auctores L., rerum Romanarum auctor Ci. pisec rimske zgodovine, auctores rerum T. zgodovinopisci, Sallustius rerum Romanarum florentissimus auctor T., ab auctoribus tradita est res Cu.; od tod auctorem esse poročati, zagotavljati: ut Valerius Antias auctor est L., ut quidem auctores sunt L.; z ACI: nec pauci sunt auctores Cn. Flavium scribam fastos protulisse Ci., sunt, qui male pugnatum ab his consulibus in Algido auctores sint L., auctores sunt ter novenis punctis interfici hominem Plin. so ljudje, ki poročajo, Fabius Rusticus auctor est scriptos esse ad Caecinam Tuscum codicillos T.

II. spešitelj kakega ukrepa, sklepa, dejanja:

1. svetovalec (kot fem. svetovalka), podpornik; abs.: alium... verba mutare et pro auctore suasorem... dicere coëgit Suet.; pogosto v abl. aliquo auctore po čigar nasvetu, na čigar priganjanje (spodbujanje), na čigar povelje, ob čigar pritrditvi (odobravanju, odgovornosti): auctore me, te Kom. idr., eo auctore duxit Albini filiam Ci., auctore et consuasore Naevio Ci., auctore atque agente eo C., multis auctoribus C., auctoribus vobis L., Philippo auctore Cu.; pren.: ingenio sibi auctore Ci., auctoribus diis L., auctore eodem deo T., quibus (avibus) auctoribus Ci., fatis auctoribus V.; z gen.: deditionis auctor et suasor Ci., auctor ego (Iuno) audendi V., auctor mortis instabat (femina) V.; z dat.: ille legibus Caecilii Metelli contra auspicia ferendis auctor Ci.; z ad: adiutores, auctores hortatoresque ad me restituendum multi fuerunt Ci.; z in in abl.: in restituendo auctorem fuisse Ci., hunc in omni procuratione rei publ. actorem auctoremque habebant N. (gl. actor); poseb. auctorem esse alicui = svetovati komu: ut auctores aliis fuerunt Ci., furens miles aderat nullo duce: sibi quisque auctor T., Cotta profectionis auctor non fuerat C., patri auctor fuerat dedendi regnum Cu., auctor senatui fuit decernendi, ut... Suet., ceteris auctor (fui) ad te adiuvandum Ci. ep.; s finalnim stavkom: mihique, ut absim, vehementer auctor est Ci. ep., illi magnopere auctor fui, ne differret tempus petitionis suae Brutus in Ci. ep.; tudi brez dat.: auctor non sum, ut te urbi committas Ci. ep., auctoribus, qui aderant, ut sequeretur L.; z ACI ali samin inf. (kadar se navaja le vsebina nasveta): ego... tibi non sim auctor, si Pompeius Italiam relinquit, te quoque profugere Atticus in Ci. ep. (Ad Atticum), ille... Thracum populis fuit auctor amorem in teneros transferre mares O., auctor est adverso scalpello subsecare Cels.; (glede na) kaj? čemu? s samim acc., a le z neutr. pron.: quid mihi nunc es auctor, Simo? Pl., idne estis auctores mihi? Ter., a me consilium petis, quid sim tibi auctor, in Siciliane subsidas an ut... proficiscare Ci. ep.

2. occ. potrditelj (drž.pr.) v zvezi patres auctores fiunt starešinstvo (senat) potrdi narodni sklep: patres ante auctores fieri coëgit Ci., si patres auctores fierent L., patres auctores facti L.

3.
a) početnik, začetnik, povzročitelj, sprožitelj, osnovatelj, izvršilec, storilec, stvaritelj (stvarnik): nemo civis libertatem potest amittere, nisi ipse auctor factus est Ci., suam culpam auctores ad negotia transferunt S., nec auctor quamvis audaci facinori decrat L., Aesopus auctor hanc materiam repperit Ph. je prvi...; pogosto z gen.: auctor illius iniuriae, sceleris, salutis meae Ci., non exstinctor, sed auctor incendii Ci., haudquaquam par gloria sequitur scriptorem et auctorem rerum S., auctores Cadmeae occupandae N., auctor clamoris, honoris, meritorum O., vulneris V., O., teli V., O., Sil., caeci ictus Sil., plagae, funeris, mortis O., necis Suet., frugum V., muneris O., Mart. darovalec (-ka), auctor armorum Hirt. (gl. arma), defectionis Cu.; occ.
b) drž.pr. v zvezi auctor legis ali senatūs consulti, tudi samo auctor = α) sprožitelj, svetovalec = predlagatelj: quarum legum auctor fuerat, earum suasorem se haud dubium ferebat L., auctore (sc. senatus consulti) Fabio consule L., leges captis iustissimus auctor imposuit O. ali leges feret iustissimus auctor O. zakonodajalec, Valerius Flaccus, turpissiamae legis auctor Vell., Lycurgus durissimarum Lacedaemoniis legum auctor Q. dajalec. β) svetovalec = kdor svetuje, naj se sprejme kak zakonski predlog ali izvrši kak sklep, priporočitelj, podpiralec (s svojim glasom in ugledom), zagovornik, vzdrževalec: multarum legum aut auctor aut dissuasor Ci., Munatium Plancum... auctorem senatus consulti incusant T.
c) ustanovitelj, utemeljitelj, osnovatelj, graditelj, podjetnik, stvaritelj kakega umotvora, umetnik: Troiae ali Ilicae urbis auctor V., Graia quis Italicis auctor posuisset in oris moenia quaerenti sic... unus rettulit O., murorum Romulus auctor Pr., templi auctor L., Potitius auctor (sc. arae maximae) V., certamen... Olympiorum initium habuit auctoremque Iphitum Eleum Vell., auctores imperii Rom. conditoresque Plin., a. statuae et tabulae pictae, statua incerti auctoris Plin., a. amplissimorum operum Suet.; poseb. še stvaritelj kakega slovstvenega dela, pisatelj: scripta auctori preniciosa suo O., Latini auctores Q., lectio multorum auctorum Sen. ph., sine auctore notissimi versus Suet. brezimni; z gen.: carminis a. H., carminum a. Q., eius operis (te vrste) auctores Q., belli Alexandrini Africique et Hispaniensis incertus a. Suet., utriusque linguae auctores Suet.
č) iznajditelj, izumitelj, zavetnik, bog zaščitnik: Lacedaemonii auctores istius vitae Ci., nihil auctor Apollo subvenit V., sum tamen inventrix auctorque ego (Minerva) carminis huius O. iznajditeljica in izumiteljica, agis carminibus grates et dis auctoribus horum O., a. lucis (= Apollo) O., nec prosunt elegi nec carminis auctor Apollo Tib., a. citharae liquidaeque palaestrae (= Mercurius) Lucan.
d) začetnik kakega rodu, praoče: mihi Tantalus auctor O., a. generis V., O., Cu., Suet., propaginis tantae O., gentis, originis Suet., sanguinis ultimus auctor V., Brutus... praeclarus auctor nobilitatis tuae Ci., auctore ab illo ducit originem H.

III. jur. zastopnik v splošnem pomenu, branitelj, besednik, zagovornik, zavetnik, porok, priča: auctor beneficii populi Rom. defensorque periculi Ci., libertatis adiutores complecti debetis, servitutis auctores sequi non debetis Ci., legem iudiciariam tulit iudiciorum et iuris auctor Ci., a. sententiae, societatum, querellarum Ci., praeclarus auctor civitatis suae Ci., imperitus adulescens... sine collegis,... sine auctore, sine fictore Ci.; od tod occ.
a) kake lastnine zastopnik ali porok, ki se ga drži tožnik: actio est in auctorem praesentem Ci.; pesn. = lastnik: a. vaccae O.; zlasti zastopnik prodajane lastnine, ki kupcu jamči pri prodaji lastninsko pravico, navidezno = prodajalec: nec vobis auctor ullus est nec vosmet estis ulli Pl., nunc auctorem dedit mihi Apoecidem Pl., a. fundi, a malo auctore emere Ci.
b) zastopnik ali skrbnik kake ženske v pravnih zadevah, uveljavljevalec njene volje (volja, izrečena od kake ženske, je bila pravnoveljavna le ob privolitvi njenega skrbnika): Dig., maiores nostri nullam ne privatam quidem rem agere feminas sine auctore voluerunt L., quod mulier sine tutore auctore promiserit Ci. prez pravilne privolitve svojega skrbnika, deberi viro dotem, quam (mulier) nullo auctore dixisset Ci., si illa in tutela Flacci fuit, quaecumque sine hoc auctore est dicta dos, nulla est Ci. brez njegove privolitve, nubit genero socrus nullis auctoribus Ci. brez privolitve sorodnikov po očetu (kot varuhov); prim.: nuptiarum auctores Ci. (o sorodnikih po očetu kot varuhih).

aventurar izpostaviti nevarnosti, tvegati

aventurarse izpostaviti se nevarnosti, biti v nevarnosti, upati si; spustiti se (en v)
quien no se aventura no pasa la mar kdor nič ne tvega, nič nima

avvocato m

1. odvetnik, advokat:
parlare come un avvocato govoriti kot strgan dohtar
avvocato delle cause perse šalj. zakoten pravdač, kdor zagovarja nevzdržne trditve

2. branilec, zagovornik:
avvocato di un'idea zagovornik neke ideje

bahač samostalnik
(kdor se baha) ▸ kérkedő, dicsekvő, hivalkodó

bankir samostalnik
1. (kdor se ukvarja z bančništvom) ▸ bankárBeograd gosti srečanje bankirjev z vsega sveta. ▸ Belgrád ad otthont a világ minden részéről érkező bankárok találkozójának.

2. v množini (banka) ▸ bankár
Bankirji vedno znova na veliko posojajo denar, kar se je v začetku devetdesetih let zgodilo tudi v Švici. ▸ A bankárok újra és újra magas kölcsönöket adnak, ahogy ez Svájcban is megtörtént az 1990-es évek elején.

3. (bančni uslužbenec) ▸ banki alkalmazott
Bančna kartica, za katero so mi bankirji zagotovili, da dela vsepovsod, pa v Paragvaju vseeno ne. ▸ A bankkártya, amellyel kapcsolatban a banki alkalmazottak arról biztosítottak, hogy mindenhol működik, Paraguayban mégsem használható.

bien¹ [bjɛ̃] adverbe dobro; (čisto) prav; saj, pač; zelo mnogo

eh bien! no! no torej!
bien que čeprav, dasi
si bien que tako da
ou bien ali pa
aussi bien que prav tako kot, kot tudi
quand bien même celó če, tudi če
bien sûr gotovo, seveda
bien autrement, bien évidemment čisto drugače, čisto jasno
bien entendu samoumevno, se razume, seveda
bien longtemps, bien souvent zelo dolgo, zelo pogosto
tant bien que mal kolikor toliko, za silo
bien meilleur, bien moins mnogo boljši, mnogo manj
les gens bien višja plast družbe, fini ljudje
bien des gens, bien d'autres mnogo ljudi, mnogi drugi
un homme bien poštenjak, vesten, resen človek
c'est bien lui to je (res) on
c'est bien simple to je čisto preprosto
il est bien de sa personne čedne zunanjosti je
elle a dû être bien dans sa jeunesse morala je biti lepa, ko je bila mlada
il est bien entendu que ... samo ob sebi se razume, da ...
on est bien ici tu se človek (kar) dobro počuti
c'est bien à vous de ... to je lepo od vas, da ...
j'ai bien téléphoné, mais tu n'étais pas rentré saj sem ti telefoniral, a tebe še ni bilo doma
aller, se porter bien dobro se počutiti
tout lui va bien vse se mu, ji dobro poda
être bien avec quelqu'un dobro se razumeti s kom
voilà qui commence bien! to se pa dobro, lepo začenja!
c'était bien la peine! (ironično) prav splačalo se je!
se donner bien de la peine zelo si prizadevati
bien fait pour lui! prav mu je!
vous feriez bien de ... dobro bi napravili, če ..., morali bi ...
vous avez bien de la chance imate veliko srečo
venir bien (botanique) uspevati
il ne se sent pas bien ne počuti se dobro
vouloir bien privoliti
je voudrais bien savoir rad bi vedel
il y a bien deux mois que ... dobra dva meseca je že, kar ...
cela vaut bien le double to je vredno najmanj dvakrat toliko
tout cela est bel et bien, mais ... vse to je lepo in dobro, toda ...
rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje
tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro

bikoborec samostalnik
(kdor se bori z bikom) ▸ torreádor
Sopomenke: matador

bilo členek, ki poudarja poljubnost prislova ali zaimka, koli: bilo kòjī kateri koli; bilo tkȍ kdor koli; bilo kako kakor koli; bilo kad kadar koli; ali zapostavljeno: koji bilo kateri koli itd.

birmanec samostalnik
religija (kdor prejme birmo) ▸ bérmálkozó

bit¹ [bit] samostalnik
košček, grižljaj; brada ključa; stružilo, rezilo; žvale; novčič, malenkost; konjsko zobovje; nadzorstvo, kontrola

by bits, bit by bit polagoma, malo po malem
to bite on the bit siromašno živeti
the biter bit osleparjeni slepar; kdor drugemu jamo koplje
not to care a bit niti malo ne biti mar
centre bit sredilnik (sveder)
dainty bit poslastica
to do one's bit opravljati svojo dolžnost
to draw bit (konja) zadržati, zmanjšati hitrost
every bit polagoma; docela
to give s.o. a bit of one's mind povedati komu svoje mnenje
not a bit niti malo ne, sploh ne
a bit on okajen, v rožicah
bits and pieces drobnarije, drobni ostanki
a short (long) bit kovanec deset (petnajst) centov
to take the bit between one's teeth upreti se
a tiny (ali little) bit čisto malo
wait a bit čakaj malo

bitten [bítn] pretekli deležnik od bite

to be bitten biti osleparjen
once bitten twice shy kdor se opeče, je drugič previden
bitten with navdušen za, ves nor na, zaljubljen v

blažen (-a, -o) selig; od sreče: glückselig, selig vor Glück
blažen, kdor verjame wer's glaubt, wird selig
blažen med ženami ironično Hahn im Korb
blaženi der Selige
blažena die Selige
poljane blaženih Gefilde der Seligen

bocca f

1. usta; gobec:
respirazione bocca a bocca umetno dihanje (usta na usta)
restare a bocca aperta pren. začuditi se, zazijati
in bocca al lupo! pren. srečno!
ho, mi sento il cuore in bocca pren. srce čutim v grlu (od strahu, razburjenja)
non ricordare dal naso alla bocca pren. imeti kratek spomin
a bocca asciutta tešč, s praznim želodcem
restare a bocca asciutta pren. ostati na cedilu, praznih rok
essere di buona bocca ne biti izbirčen; pren. biti hitro z vsem zadovoljen
rifarsi la bocca popraviti si okus, odstraniti slab okus; pren. popraviti slab vtis
tenere qcn. a bocca dolce pren. laskati, prilizovati se komu
fare la bocca a qcs. pren. navaditi se na kaj
far venire l'acquolina in bocca zbuditi tek; pren. zbuditi željo
togliersi il pane di bocca pren. pritrgovati si od ust, veliko žrtvovati
avere molte bocche da sfamare nahraniti veliko ust
fare a bocca borsa pren. plačati vsak zase
non aprir bocca pren. molčati, ne odpreti ust
chiudere, cucire tappare la bocca pren. zapreti, zamašiti usta, utišati
lodare con la bocca non col cuore pren. hvaliti le z besedami, neiskreno
cavar di bocca izvleči kaj iz ust
essere sulla bocca di tutti biti predmet govoric, dajati se vsem v zobe
passare di bocca in bocca pren. iti od ust do ust
essere larghi di bocca pren. govoriti prostaško
mi sono lasciato scappare di bocca ušlo mi je z jezika
mettere bocca in qcs. pren. vtikati se v kaj
togliere la parola di bocca a qcn. pren. vzeti besedo z jezika
acqua in bocca! jezik za zobe!, tišina!
lavarsi la bocca di qcn. obrekovati koga
parole che riempiono la bocca visoko doneče besede

2. pren. usta, ustnice:
baciare sulla bocca poljubiti na usta
storcere la bocca kremžiti se, vihati nos
battere la bocca šklepetati

3. pren. odprtina:
bocca della manica odprtina rokava
sciogliere, slegare la bocca al sacco pren. izkašljati se, povedati vse
bocca della strada cestni dohod
bocca del forno žrelo pri plavžu

4. voj.
bocca da fuoco top

5. rečno ustje; morska ožina; planinska soteska:
bocca del ghiacciaio ledeniški jezik
bocca vulcanica ognjeniško žrelo

6. bot.
bocca di leone navadni odolin (Antirrhinum maius)
bocca di lupo medenika, melisa (Melittis melissophyllum)

7. navt.
bocca di lupo zanka
bocca di rancio odprtina za vrvje

8.
bocca d'acqua vodovodni priključek
PREGOVORI: in bocca chiusa non entrano mosche preg. kdor molči, devetim odgovori