skísati (-am)
A) perf.
1. inacidire
2. agr. insilare
B) skísati se (-am se) perf. refl.
1. inacidirsi, inacetire; incerconire (vino)
2. agr. disabilitarsi; pren.
možgani so se mu skisali, pamet se mu je skisala il cervello gli si è rammollito
obraz se mu je skisal ha messo il broncio, si è immusonito
vreme se je skisalo il tempo si è guastato
Zadetki iskanja
- sklàd (skláda) m
1. (debelejša plast kamenin) banco, strato:
sklad premoga banco di carbon fossile
2. ekst. monte, catasta, pila:
sklad knjig una catasta di libri
3. ekon. fondo, cassa; monte; fondazione:
cilj sklada je štipendiranje sposobnih dijakov la fondazione ha per scopo l'assegnazione di borse di studio agli studenti meritevoli
nagradni sklad monte premi
poslovni sklad fondo di esercizio
plačni sklad fondo salari
dopolnilni sklad cassa integrazione
ekst. investicijski sklad fondo di investimento
Mednarodni monetarni sklad Fondo Monetario Internazionale (FMI)
4.
biti v skladu accordarsi
ne biti v skladu contrastare, stonare
spraviti v sklad (uskladiti) coordinare - skòk (skóka) m
1. salto; balzo:
skok z mesta, z naletom salto a piè pari, con rincorsa
skok naprej, vstran salto avanti, scarto
v skoku ujeti žogo prendere la palla al balzo (tudi pren.)
iti na kratek skok k sosedu fare un salto dal vicino
2. (nenadno povečanje, padanje) balzo, sbalzo; salto:
skoki cen gli sbalzi dei prezzi
reka ima tu precejšen skok il fiume ha qui una forte pendenza
pren. skoki čez plot scappatelle, avventure
šport. smrtni skok salto mortale
smučarski skok salto con gli sci
skok čez konja salto della cavallina
skok v daljino, višino salto in lungo, in alto
skok s palico salto con l'asta
skok v vodo tuffo
skoki v vodo (tekmovalna panoga) tuffistica
um. pasji skok ornamento a spirale - skonto samostalnik
1. finance (pri vnaprejšnjem plačilu) ▸ skontó
Večino plačil kooperanti vršijo dokaj hitro, če pa obrtnik prizna še skonto, je plačilo uvedeno že prej. ▸ A legtöbb kifizetést az ügyfelek viszonylag gyorsan teljesítik, de ha az iparos skontót is ad, a kifizetés még hamarabb megtörténik.
2. neformalno (popust) ▸ árengedmény, kedvezmény
Če prideta vsaj 2, imata oba 30% skonto na ceno. ▸ Ha legalább ketten jönnek, mindketten 30 százalékos árengedményben részesülnek.
Zbere se masa ljudi in dobijo skonto pri nakupu blaga in storitev. ▸ Összegyűlik egy csapat ember, akik az áruk és a szolgáltatások megvásárlásakor kedvezményben részesülnek. - skŕb (-í) f
1. preoccupazione, affanno, assillo, apprensione, cura, grattacapo, croce:
biti v skrbeh esser in pensiero, essere preoccupato
skrbi ga mučijo, grizejo, morijo, tarejo le preoccupazioni lo tormentano, rodono, affannano
delati komu skrbi procurare grattacapi a qcn.
odriniti, pregnati, potlačiti skrbi cacciare (via) le apprensioni, gli affanni
2. pren. (dolžnost, obveznost) dovere, cura, obbligo, impegno:
ker ima druge skrbi, zanemarja družino poiché ha altri obblighi, trascura la famiglia
učenje naj bo tvoja glavna skrb lo studio sia il tuo principale dovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti brez skrbi vivere tranquillo, senza pensieri
inter. brez skrbi, vse se bo srečno končalo niente paura, tutto andrà per il meglio
šola mu je deveta, zadnja skrb della scuola non gliene importa niente
PREGOVORI:
majhni otroci majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi figli piccoli fastidi piccoli, figli grandi fastidi grandi - skúpaj adv. assieme, insieme; in tutto:
biti, tičati skupaj stare assieme
delati, živeti skupaj lavorare, vivere assieme
knjižnica ima skupaj milijon knjig la biblioteca ha in tutto un milione di libri
vsi skupaj tutti insieme
štirje skupaj in quattro
dober dan vsem skupaj buongiorno a tutti!
pog. biti koga dosti skupaj essere grande e grosso, essere forte
naprava je bila v nekaj trenutkih, minutah spet skupaj in pochi minuti la macchinetta era montata, assemblata
pren. vse skupaj ni vredno počenega groša non valere un fico secco
pog. držati skupaj capirsi, aiutarsi, sostenersi a vicenda
pren. hoditi skupaj amoreggiare
pog. iti skupaj (skrčiti se) restringersi
to mi ne gre skupaj non posso capirlo
pog. trčiti skupaj imbattersi
pog. pasti, zlesti skupaj svenire
pog. priti skupaj sposarsi; incontrarsi; (sporazumeti se) trovare un accordo, accordarsi su qcs.
spati skupaj avere una relazione, amoreggiare
spraviti skupaj (denar) risparmiare, racimolare
spraviti skupaj (izpit) superare l'esame
ne biti za skupaj, ne spadati skupaj non andare d'accordo
lingv. pisati skupaj, narazen scrivere assieme, separatamente
pri pluženju sta prednja konca smuči skupaj, zadnja narazen nello spazzaneve le punte degli sci vanno unite, le code separate - skúšnja ensayo m ; examen m ; prueba f ; práctica f ; experiencia f
pismena (ustna) skušenost examen m escrito (oral)
(gledališka) glavna (generalna) skušnja ensayo general
pasti pri skušnji suspender (ali ser suspendido) en un examen
napraviti (izdelati, prestati) skušnjo aprobar un examen
skušnja nas uči, da ... la experiencia nos enseña que...
s tem aparatom imamo slabe skušnje este aparato ha dado malos resultados - slabič samostalnik
1. izraža negativen odnos (psihično šibka oseba) ▸ puhánystrahopeten slabič ▸ gyáva puhányneodločen slabič ▸ döntésképtelen puhányimeti koga za slabiča ▸ puhánynak tart valakitČe je moški skrben in čustven, ga okolica hitro označi za slabiča. ▸ Ha egy férfi gondoskodó és érzelmes, a környezete rögvest puhánynak titulálja.
Sopomenke: mevža
2. (o fizični zmogljivosti) ▸ puhány
Glede telesne bolečine sem pravi slabič. ▸ Ami a testi fájdalmakat illeti, igazi puhány vagyok. - slabóst (-i) f
1. debolezza, malore, male; languore; indebolimento; accasciamento:
čutiti slabost v želodcu aver male allo stomaco
2. ekst. debolezza; imperfezione:
odstraniti organizacijske slabosti eliminare le debolezze nell'organizzazione
3. (moralna, značajska, negativna lastnost) debolezza, pecca, difetto:
slabosti in vrline difetti e virtù
4. pren. (v povedni rabi) debole:
ženske so njegova slabost ha un debole per le donne
5. pren. (onemoglost) esaurimento; med.
živčna slabost nevrastenia - slána (-e) f brina:
slana je padla ha brinato
slana je požgala ajdo la brina ha bruciato il grano saraceno
pren. glavo mu je pobelila slana i suoi capelli sono spruzzati di brina - sléd (-ú) m
1. traccia, orma, pista, impronta; knjiž. vestigio:
iskati, opaziti sledove cercare, trovare tracce
iti po sledovih divjačine seguire le orme della selvaggina
zgubiti sled perdere la traccia
tat ni pustil sledov il ladro non ha lasciato impronte
odstraniti sledove potresa eliminare le tracce del terremoto
2. pren. (posledica) traccia, impronta:
njegovo delovanje je pustilo globoke sledove la sua opera ha lasciato tracce profonde
3. pren. (majhen del) segno, traccia; velo:
o vročini ni niti sledu del caldo nemmeno la traccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. izginiti brez sledu sparire senza lasciar traccia
o antični naselbini ni sledu dell'antico aitato non rimane traccia - sline se cedijo komu frazem
(zelo si želeti česa) ▸ csorog a nyálasline se cedijo komu ob pogledu na koga ▸ csorog a nyála, amikor ránéz valakiresline se cedijo komu ob pogledu na kaj ▸ csorog a nyála, amikor ránéz valamiresline se cedijo komu po čem ▸ csorog a nyála valamiértLepotička je poskrbela, da so se na trgatvi vsem cedile sline. ▸ A szépség gondoskodott róla, hogy a szüreten mindenkinek csorogjon a nyála.
Obračun, ob katerem se ljubiteljem nogometa že cedijo sline. ▸ Olyan összecsapás, amitől csorog a futballrajongók nyála.
V resnici se jim le cedijo sline po lovu v teh delčkih ohranjene narave. ▸ Valójában csak csorog a nyáluk, hogy a természet védett szegleteiben vadásszanak.
Aprila se nam že cedijo sline ob pogledu na jagode. ▸ Áprilisban már csorog a nyálunk, ha rápillantunk az eperre.
Andreju so se cedile sline ob pogledu na brhke Španke. ▸ A gyönyörű spanyol nők látványától Andrejnek már csorgott a nyála. - slonji pridevnik
(o živali) ▸ elefánt-, elefántslonji samec ▸ hím elefántslonja populacija ▸ elefántpopulációČe katerega izmed njih ustrelijo, ima to verjetno hujše posledice za celotno slonjo populacijo, kot si lahko predstavljamo. ▸ Ha közülük egyet lelőnek, az elefántpopuláció egészére nézve a következmények valószínűleg rosszabbak, mint azt el tudnánk képzelni.slonji mladič ▸ bébielefánt, elefántbébiKmalu po porodu je slonji mladič že shodil, a ni še jasno, če bo preživel. ▸ Röviddel a világrajövetele után a bébielefánt már járni kezdett, de még nem tudni, hogy életben marad-e.slonja družina ▸ elefántcsaládslonja samica ▸ nőstény elefántslonje črede ▸ elefántcsordaslonji rilec ▸ elefántormányslonji okli ▸ elefántagyarslonji hrbet ▸ elefánthátslonja ušesa ▸ elfántfülslonja glava ▸ elefántfejslonje noge ▸ elefántlábslonja koža ▸ elefántbőrslonji trobec ▸ elefántormányslonji iztrebki ▸ elefántürülékslonje meso ▸ elefánthúsSopomenke: slonov - slučáj azar m ; casualidad f ; acaso m
srečen slučaj feliz casualidad, feliz coincidencia f; (buena) suerte f; lance m de fortuna
nesrečen slučaj triste casualidad, trágica coincidencia; mala suerte f
nepričakovan slučaj caso; fortuito
bil je gol slučaj ha sido una casualidad
prepustiti slučaju dejar al azar, dejar al caso
slučaj je hotel, da ... dió la casualidad que...
slučaj je hotel, da je šel tam mimo quisó el azar que pasara por allí; acertó a pasar por allí - smér (-í) f
1. direzione; volta; rotta, senso:
ugotavljati smer vetra stabilire la direzione del vento
vrteti se v smeri urnega kazalca girare in senso orario
poslopje stoji v smeri vzhod-zahod lo stabile sorge in direzione est-ovest
smer leta, plovbe rotta di volo, di navigazione
avt. obvezna smer senso unico
leteti v smeri proti Bledu volare alla volta di Bled
2. indirizzo, senso:
smer razvoja indirizzo di sviluppo
3. šol. indirizzo:
študijska smer indirizzo di studio
4. corrente:
filozofska, literarna, umetnostna smer corrente filosofica, letteraria, artistica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
spremeniti smer pogovora cambiare il tema del discorso
šalj. kolesca se mu ne vrtijo v pravo smer non ha tutte le rotelle a posto
teh. prečna smer direzione trasversale
alp. direktna smer diretta
fiz. negativna smer senso negativo - smódnik pólvora f
bleščični smodnik pólvora relámpago
črni smodnik pólvora (de cañón) f; (lovski) pólvora de caza
brezdimni smodnik pólvora sin humo
sod smodnika barril m de pólvora
sedeti na sodu smodnika (fig) estar sobre un volcán
ni iznašel smodnika (fig) no ha inventado la pólvora
pognati v zrak s smodnikom volar con pólvora
razstrelilni smodnik pólvora de mina - smôla (-e) f
1. resina:
smreke izločajo smolo gli abeti secernono la resina
drevesna smola resina
čevljarska smola pece da calzolaio
črna smola pece nera
fenolna smola resina fenolica
umetna (vinilna) smola resina sintetica (vinilica)
2. pren. scalogna, disdetta, disgrazia, iella, sfortuna; vulg. sfiga:
kakšna smola! che scalogna!, che disdetta!
iron. smola pa taka! quando si nasce con la camicia!
smola pri igri sfortuna, guigne
prinašati smolo portare scalogna, sfortuna
drži se ga smola ha la sperpetua addosso, è perseguitato dalla sfortuna, la sfortuna si è accanita contro di lui
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino si infarina - smontare
A) v. tr. (pres. smonto)
1. odložiti, odlagati; izkrcati (s prevoznega sredstva)
2. demontirati; razstaviti, razstavljati
3. vzeti dragulj iz oboda
4. pren. vzeti, jemati pogum; potlačiti:
smontare una notizia (sgonfiare) dati novici manjši pomen
5. onemogočiti
B) v. intr.
1. stopiti, stopati s:
smontare dal treno stopiti z vlaka
2. končati izmeno, turnus:
smontare di guardia izmenjati stražo
3. zbledeti:
il rosso del vestito ha smontato subito rdeča barva na obleki je takoj zbledela
4. splahniti, pasti
C) ➞ smontarsi v. rifl. (pres. mi smonto) obupati; omagati - sodíšče (-a) n jur. tribunale; corte, ekst. foro:
sodišče je obsodilo, oprostilo il tribunale ha emesso una sentenza di condanna, di assoluzione; ha condannato, assolto
vložiti tožbo na sodišču citare in tribunale
priti na sodišče comparire in tribunale
zagovarjati se pred sodiščem difendersi in tribunale
pritožiti se na višje sodišče presentare ricorso a un tribunale superiore
civilno, vojaško sodišče tribunale civile, corte marziale
porotno sodišče Corte d'Assise
apelacijsko (prizivno)
sodišče Corte di Appello
kasacijsko sodišče Corte di Cassazione
ustavno sodišče Corte Costituzionale
obračunsko sodišče Corte dei Conti
naglo, vojaško sodišče corte marziale
cerkveno sodišče tribunale ecclesiastico
mednarodno sodišče tribunale internazionale
sodišče za mladoletnike tribunale per minorenni
hist. inkvizicijsko sodišče tribunale del S. Uffizio - soffiare
A) v. tr. (pres. soffio)
1. pihati, puhati:
soffiare il fumo della sigaretta pihati cigaretni dim
soffiarsi il naso usekniti se
2.
soffiare il vetro pihati steklo
3. pog. prišepetavati
4. pog. vohuniti; ovaditi, ovajati; žarg. špecati:
soffiare malignità obrekovati
5. ukrasti, speljati; žarg. odpihniti:
gli ha soffiato la ragazza speljal mu je dekle
B) v. intr.
1. pihati; razpihovati (tudi pren.)
2. pihati; sopihati
3. pihati (veter)