Franja

grôben sepulcral

groben glas voz f sepulcral
grobna tišina silencio m sepulcral

gróblja montón m de escombros

ledeniška groblja morena f

gromovít atzonador

gromovit glas voz f de tureno
gromovito ploskanje aplauso m atronador

grotésken grotesco

grotesken ples danza f grotesca

grózden de uva(s), uval

grozdna jagoda grano m de uva, uva f
grozdna kislina ácido m racémico
grozdna kura cura f uval (ali de uvas)
grozdni sladkor glucosa f
grozdni sok zumo m de uvas

grózdje uvas f pl ; uva f

namizno grozdje uvas f pl de mesa
belo, temno grozdje uva blanca, tinta
trgatev grozdja vendimia f
trgati grozdje vendimiar

grozdjíče

rdeče grozdjiče (ribez) grosella f
bodeče, kosmato grozdjiče grosella espinosa

grozílen amenazador; amenazante

grozilno pismo carta f amenazadora (ali conminatoria)

gróžnja amenaza f ; conminación f

prazna grožnja amenaza en el aire; amenaza jactanciosa; fam bravata f, ronca f
grožnja míru amenaza f a la paz
izustiti prazne grožnje echar roncas
uresničiti svoje grožnje poner sus amenazas en ejecución

grúča masa f compacta; grumo m

gruča ljudi gupo m de personas
zlata gruča pepita f de oro

gugálen

gugalni konj caballo m de columpio; caballito m mecedor
gugalna mreža hamacacolumpio f
gugalni stol mecedora f

gúmast gúmijast de goma; neumático

gumast gumijasta obloga, prevleka revestimiento m de goma
gumast gumijasti čevlji chanclos m pl
gumast gumijasti čoln bote m neumático
gumast gumijasta goba esponja f de goma
gumast gumijasti plašč impermeable m
gumast gumijasti zamašek tapón m de goma

gúmi goma f

gumijevi izdelki gomas f pl
žvečilni gumi goma f de mascar; chicle m
žvečiti žvečilni gumi chiclear

gúmijev

gumijeva raztopina goma f líquida

gverílec; gverílski guerrillero (m)

gverilsko vojskovanje guerrilla f
gverilsko se vojskovati guerrillear

H, h osma črka lat. abecede; po znaku in glasu pravzaprav gr. spiritus asper (prvotno Η, potem razpolovljen in leva polovica Η spiritus asper, desna Η spiritus lenis, cel znak pa označuje gr. η). Že stari slovničarji (prim. Q. 1, 5, 19 in GELL. 2, 3, 1) so imeli to črko le za znak pridiha (aspiratio). V začetku in sredi besede se „h“ veže z vsakim samoglasnikom, vendar je bila pisava v vseh časih živega jezika precej negotova; od tod honus za onus, harundo za arundo, naspr. pa aruspex za haruspex, erus za herus idr. Na koncu se „h“ nahaja le v medmetih ah, vah in proh. Pri soglasnikih c, p, z in t se rabi kot pridih šele po l. 124 pred Kr. V besedotvorju se staplja s črko s v x (traxi iz trahsi, vexi iz vehsi), pred „t“ pa prehaja v „c“ (tractum iz trahtum, vectum iz vehtum). Kot kratica: H = hora, npr. H. VI. = hora sexta poldan; dalje H = hic in njegovi skloni; dalje = habet, hastata (sc. cohors), heres, honor idr. HAR. = haruspex. H. C. = Hispania citerior. H. B. E. = hora bona est. H. I. = hercle iuravit. H. F. = heres fecit. HO = homo, honor. HOR. = Horatia tribu. H. G. = haec gens. H. S. = hic situs est. H. S. S. = hic siti sunt. HH = heredes. H. D. S. = heres de suo. H. E. T. = heres ex testamento. H. N. S. = heredem non sequitur. Navidezno spada semkaj tudi kratica HS (= sestertium), ker je tukaj H le prečrtano število II (gl. sēs-tertius).

haaški

haaška konvencija Convención f de La Haya
haaško mednarodno razsodišče Tribunal m (de Justicia) Internacional de la Haya

hájka

hajka za sovražnikom caza f al enemigo; persecución f; acosamiento m

hálja (ženska, spalna) bata f , blusón m

delovna halja bata f, blusa f (de trabajo)
zdravniška halja bata f de médico

Haya

f La Haya Haag (mesto)