Franja

Zadetki iskanja

  • carta f

    1. papir:
    carta da lettere pisemski papir
    carta bollata kolkovani papir
    carta pergamena oljnati papir
    carta asciugante, assorbente pivnik
    carta carbone karbon papir
    carta vetrata, a smeriglio smirkov papir

    2. list (pisan, tiskan):
    le sacre Carte sveto pismo
    carta moneta, monetata papirnati denar, bankovci
    carte valori vrednostni papirji
    carta geografica zemljevid; jedilnik:
    mangiare alla carta jesti po naročilu
    carta da parati tapetni papir, tapeta

    3. listina:
    la Carta delle Nazioni Unite listina Združenih narodov

    4. listina, dokument:
    carta d'identità osebna izkaznica
    carta annonaria živilska karta, živilski boni
    fare le carte per sposarsi zbrati vse potrebne dokumente za poroko
    avere le carte in regola pren. biti sposoben za neko delo
    far carte false pren. ne se ozirati na sredstva (za dosego cilja)
    dar carta bianca pren. dati komu proste roke

    5.
    carte da gioco igre igralne karte
    carte francesi, italiane francoske, italijanske karte
    fare le carte mešati, deliti karte; pren. prerokovati iz kart
    avere buone carte pren. imeti dobre možnosti za uspeh
    giocare a carte scoperte pren. igrati z odprtimi kartami
    mettere le carte in tavola pren. dati karte na mizo, odkriti karte
    giocare l'ultima carta pren. igrati na zadnjo karto
  • carte [kart] féminin karta; zemljevid; igralna karta; izkaznica; nakaznica; vstopnica; dopisnica

    carte d'abonnement abonentska karta
    carte d'admission, d'entrée vstopnica
    carte d'alimentation živilska karta
    cartes basses, hautes nizke (slabe), visoke (dobre) karte (pri kartanju)
    carte blanche neomejeno pooblastilo
    carte de chemin de fer železniška vozovnica
    carte de circulation železniška krožna vozovnica
    d'échantillons karta vzorcev
    carte à l'échelle du 1 : 200000 karta v merilu 1 : 200000
    carte d'électeur volilna izkaznica
    carte d'ensemble, générale pregledna karta (zemljevid)
    carte d'entrée vstopnica
    carte d'état-major (vojaški) zemljevid v merilu 1 : 100000
    carte d'étudiant študentovska izkaznica
    carte ferroviaire, des cbemins de fer železniška karta; zemljevid železniškega omrežja
    carte forcée obveznost, ki se ji ne moremo izogniti
    c'est la carte forcée prisiljeni smo to storiti
    carte géographique zemljevid
    carte grise avtomobilski lastniški list
    carte d'hébergement izkaznica za domove mladinske počitniške zveze
    carte d'identité osebna izkaznica
    carte d'itinéraire (letalska) vozovnica
    carte (à jouer) igralna karta
    carte de lecteur izkaznica za obisk in delo v kaki knjižnici
    carte-lettre féminin dopisnica zalepka
    carte maîtresse (igralna) karta, ki napravi vzetek; figuré glavno sredstvo za uspeh
    carte météorologique vremenska karta
    carte marine pomorski zemljevid
    carte murale stenska karta
    carte permanente permanentna karta
    carte pneumatique pnevmatični telegram
    carte postale dopisnica
    carte postale illustrée razglednica
    carte en relief reliefna karta
    carte-réponse dopisnica z odgovorom
    carte (de restaurant) jedilni list
    carte rose šoferska, vozniška izkaznica
    carte routière karta cest
    carte syndicale sindikalna izkaznica
    carte de travail(leur) delavska izkaznica
    carte universelle svetovni zemljevid
    carte des vins karta, lista vin
    carte (de visite) vizitka, posetnica
    carte-vue féminin razglednica
    château masculin de cartes iz kart sestavljena hiša, figuré grad v oblakih; familier hiša v razpadanju
    jeu masculin de cartes igra s kartami
    lecture féminin de la carte čitanje karte, zemljevida
    partie féminin de cartes partija, igra s kartami
    tireuse féminin de cartes vedeževalka iz kart
    tour masculin de cartes umetnija s kartami
    à la carte po jedilnem listu, po izbiri (jedil)
    d'après la carte (militaire) po karti, po zemljevidu
    avoir carte blanche imeti pooblastilo, proste roke
    à qui la carte? kdo izigra (karto)? kdo začne? kdo je prvi?
    avoir toutes les cartes dans son jeu (figuré) imeti vse šanse na svoji strani
    battre les cartes mešati karte
    brouiller les cartes zmešati karte, figuré namenoma, hoté napraviti zmedo, namenoma zakomplicirati stvar
    connaître, découvrir le dessous des cartes (figuré) poznati, odkriti tajno ozadje, tajne kombinacije kake zadeve
    construire des châteaux de cartes (figuré) zidati gradove v oblake
    couper les cartes privzdigniti karte
    couper une carte prevzeti kako karto z adutom
    consulter la carte pogledati jedilni list
    distribuer, donner les cartes razdeliti (igralne) karte
    donner, laisser carte blanche à quelqu'un dati komu možnost svobodne odločitve, dati mu proste roke
    faire, avoir, (perdre) la carte imeti največ(najmanj) vzetkov
    faire cartes égales imeti enako število vzetkov
    faire les cartes à quelqu'un vedeževati komu iz kart
    filer la carte, tricher aux cartes goljufati pri kartanju
    jouer la carte de quelque chose staviti na kaj
    jouer sa dernière carte (figuré) izčrpati svojo zadnjo možnost, napraviti zadnji poskus
    jouer cartes sur table (figuré) igrati z odkritimi kartami; biti odkrit, lojalen
    manger à la carte jesti po jedilnem listu
    perdre la carte (figuré) zmesti se
    prendre les cartes (figuré) vzeti stvar v roke
    retourner une carte obrniti karto (pokazati figuro)
    on ne sait jamais avec lui de quelle carte il retourne pri njem nikoli ne veš, pri čem si
    tirer les cartes vedeževati iz kart
  • caudicālis -e (caudex) ki se tiče debla (panja), drven: rovincia Pl. šalj. = delo drvarja.
  • cél (-a -o)

    A) adj.

    1. intero; integro; intatto; pieno:
    celi in razrezani hlebci pagnotte intere e tagliate
    zaloge so še cele le scorte sono ancora intatte
    sod je cel la botte è piena
    pri bombardiranju ni ostala niti ena hiša cela il bombardamento non ha lasciato intatta una sola casa
    iz tepeža sem prišel cel dalla rissa sono uscito incolume

    2. tutto:
    prebral je celo knjigo ha letto tutto il libro
    celo življenje je pridno delal ha faticato tutta la vita
    novica se je razširila po celi deželi la notizia si diffuse in tutto il paese

    3. (poudarja pomen samostalnika):
    dobil je cel kup pisem ha ricevuto moltissime lettere, un mucchio di lettere
    za celo glavo je višji od tebe è più alto di te di tutta la testa

    4. (omejuje pomen samostalnika):
    kmalu bo cela gospodična fra poco sarà una vera signorina
    pripravili so za nas celo gostijo ci prepararono un bel banchetto, un autentico banchetto

    5. (poudarja majhno količino):
    prišlo je celih pet ljudi sono venuti quattro gatti
    na razpolago imaš celi dve minuti hai due minuti a disposizione
    biti cel človek essere un uomo integro, un galantuomo
    to delo zahteva celega človeka è un lavoro che impegna l'uomo tutto intero
    pog. pren. tam je cel hudič c'è uno scompiglio del diavolo
    pren. sin je cel oče (il figlio) è suo padre nato e sputato
    tega ne dam za cel svet non lo do per tutto l'oro del mondo
    propasti na celi črti fallire su tutta la linea
    pog. pren. odnesti celo glavo, kožo uscirne incolumi
    pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela fare in modo di salvare capra e cavoli, di avere la botte piena e la moglie ubriaca
    bot. cel list foglia intera
    mat. celo število numero intero
    muz. cel ton tono intero
    tisk. knjiga je vezana v celo platno, v celo usnje il libro è rilegato in tela, in pelle

    B) céli (-a -o) m, f, n
    to si pa izmislil na celem, s celega questa l'hai inventata di sana pianta
    obleka je iz celega il vestito è a un pezzo
    mat. ena cela, pet stotink un intero e cinque centesimi
  • celsus 3, adv. (gl. *cellō1)

    1. kvišku moleč, štrleč in od tod vznesen, vzvišen, visok: quae (natura) primum eos (homines)... celsos et erectos constituit Ci., c. vortex montis Ci., Appenninus, Acherontia H., turres H., O., arx., Capitolia, urbs, puppis V., collum, remigia O., celsus in cornua cervus O. s štrlečim rogovjem, laetitia vitium celsius evagatur Col., celsius assurgere Cl. ali consurgere Amm.; z abl.: celsus haec corpore... dicebat L.

    2. pren.
    a) po dostojanstvu visok, vzvišen: eques Stat., senatus ali senatūs turba Sil., sedes celsissima dignitatis et honoris Ci., celsae natorum aequavit honori Stat. visokorodnih (drugi berejo: celso... honore), celsius evocari Col.
    b) v duševnem oziru velikosrčen, velikodušen, velik: celsus et erectus et ea, quae homini accidere possunt, omnia parva ducens Ci., celsus (po drugih celsā) mente Sil., quo generosior celsiorque est Q.; occ. v slabem pomenu: visok, prevzeten, ohol, ošaben: erectum et celsum vagari toto foro Ci., celsi et spe haud dubia feroces L., celsi praetereunt austera poëmata Ramnes H., celsus profatur Sil. — Kot ime več rim. rodov Celsus -ī, m Celz, poseb.

    1. C. Cels. Albinovanus Gaj Celz Albinovan, Horacijev prijatelj, lirski pesnik, ki je kot scriba spremljal Tiberija na njegovem pohodu v Armenijo (l. 20): H.

    2. A. Cornelius Cels. Avel Kornelij Celz, sloveči zdravnik in učenjak v Tiberijevem času, napisal je enciklopedično delo (Artes) v 20 knjigah, od katerih je ohranjenih samo 8 (VI.—XIII.) de medicina: Col., Q., Veg.

    3. P. Iuventius Cels. Publij Juvencij Celz, oče in sin, oba izvrstna pravnika, oče v Vespazijanovem času: Dig., njegov slavnejši sin v času Trajana, Domicijana in Hadrijana: Plin. iun., Ulp. (Dig.)
  • cercare

    A) v. tr. (pres. cerco) iskati:
    cercare lavoro iskati delo
    cercare qcs., qcn. con il lanternino pren. koga, kaj iskati z lučjo
    cercare il pelo nell'uovo pren. iskati dlako v jajcu
    cercare rogne pren. iskati prepir, v težave siliti

    B) v. intr. poskušati, prizadevati si
  • cérébral, e, aux [serebral, bro] adjectif možganski; umski, intelektualen; masculin umski delavec, umstvenik, intelektualec

    travail masculin cérébral umsko delo
    écorce féminin cérébrale možganska skorja
    hémorragie féminin cérébrale možganska krvavitev
  • certosino

    A) agg.

    1. relig. kartuzijanski:
    monaco certosino kartuzijanski menih

    2. pren. meniški, samotarski:
    pazienza certosina veliko potrpljenje

    B) m

    1. relig. kartuzijanec, kartuzijanski menih:
    lavoro da certosino potrpežljivo delo

    2. gost. chartreuse

    3. kulin. (vrsta bolonjske slaščice)

    4. kulin. (vrsta mehkega lombardskega sira)
  • cesser [sɛse] verbe transitif (pre)nehati, končati, opustiti; verbe intransitif nehati se

    cesser le travail nehati, ustaviti delo
    ne (pas) cesser de faire quelque chose nepretrgoma kaj delati
    cesser de souffrir dotrpeti
    cesser d'avancer ustaviti se
    faire cesser quelque chose napraviti čemu konec
    cesser d'être en vigueur prenehati veljati, izgubiti veljavnost
    l'orage a cessé vihar je prenehal
  • césta (public) road, (v mestu, vasi) street; way; ZDA (široka v velemestu) avenue

    deželna césta highway, main road, VB highroad, trunk road, arterial road
    glavna césta highway, highroad (between towns); high street, ZDA main street
    državna césta, avtomobilska cést motorway, ZDA expressway, superhighway; (široka prehodna) thoroughfare, ZDA artery
    césta v Oxford the Oxford road, the road to Oxford
    stranska césta side road, (v mestu) side street
    makadamizírana césta macadamized road
    prometna, živahna césta busy (ali crowded) street
    javna césta public road
    asfaltirana césta asphalted road
    z gramozom nasuta césta metalled road
    tlakovana césta paved road
    vijugasta césta winding road
    hitra césta ZDA speedway
    dobra (slaba) césta road in good (bad) repair
    césta s prepovedjo parkiranja no-parking street, street closed to parking
    rimska, mlečna césta astronomija galaxy, Milky Way
    na césti in the street, on the street
    delo na césti roadworks
    gostilna ob césti roadside inn, VB žargon roadside caff
    uporabnik céste road user
    za promet zaprta césta! road closed to traffic!
    ta césta je zaprta za promet z vozili this road is closed to vehicular traffic
    césta je zagačena the road is jammed
    iti po césti to go by the road
    ta cesta gre (pelje, vodi) iz Londona v Southampton this road goes from London to Southampton
    stanujem čez césto I live just across the street
    vreči koga na césto to turn someone out, to put someone out (in the street); to send someone packing
  • chaîne [šɛn] féminin veriga, figuré okovi; vrsta, niz; technique tekoči trak; architecture (železna) skoba; spona, vez; figuré verižna povezanost

    chaîne antidérapante veriga proti drsenju, snežna veriga (pri poledici itd.)
    chaîne d'arpenteur merilna veriga
    chaîne de causes vzročna povezanost
    chaîne sans fin (technique) neskončna veriga
    chaîne de montage, de fabrication montažna veriga
    chaîne de montagnes gorska veriga
    chaîne à neige snéžna veriga
    chaîne parlée zaporednost govornih elementov (glasov)
    chaîne de radiodiffusion skupina radijskih oddajnikov
    chaîne roulante (technique) tekoči trak, figuré enolično delo
    chaîne de sûreté varnostna veriga (pri vratih)
    chaîne volontaire zadruga maloprodajalcev
    travail masculin à la chaîne delo pri tekočem traku
    réaction féminin en chaîne verižna reakcija
    briser, secouer ses chaînes (figuré) zlomiti okove, otresti se okov, postati svoboden
    faire la chaîne napraviti verigo
    mettre à la chaîne dati, pripeti na verigo
    tendre une chaîne en travers d'une rue napeti verigo prek ulice
  • chant [šɑ̃] masculin petje; pesem, spev; melodija; žvrgolenje (ptic)

    chant choral zborno petje
    chant du cygne labodji spev, figuré zadnje in najlepše delo kakega umetnika
    chant funèbre žalna pesem
    chant national narodna, državna himna
    chant nuptial poročna pesem
    chant à une seule voix, à plusieurs voix enoglasno, večglasno petje
    exercices masculin pluriel de chant pevske vaje
    leçon féminin de chant pevska učna ura; pevski pouk
    professeur masculin de chant profesor, učitelj petja
    au chant du coq ob prvem petelinjem petju
    apprendre le chant au Conservatoire študirati petje na konservatoriju
    suivre des cours de chant hoditi k pevskim vajam
  • chantier [šɑ̃tje] masculin gradbišče, stavbišče, delovišče; delavnica; skladišče (za premog, drva, les, gradbeni material); legnar (za podlogo sodov); familier prostor v neredu

    quel chantier! kakšen nered!
    en chantier v delu
    cet écrivain a plusieurs livres en chantier ta pisatelj ima več knjig v delu
    chantier naval, de construction navale ladjedelnica
    navire masculin sur les chantiers ladja v gradnji
    mettre un travail sur le chantier, en chantier začeti delo, lotiti se dela
  • cheval [šəval] masculin konj; technique konjska moč; familier velika in močna ženska

    à cheval na konju, jahaje, jež
    à cheval sur un tronc d'abre jahaje na drevesnem deblu
    cette propriété est à cheval sur deux communes to posestvo leži v dveh občinah
    cheval alezan rjavec (konj)
    cheval-arçons konj (telovadno orodje)
    cheval à bascule gugaln konj
    cheval de bât, de charge, de somme tovorni konj; figuré človek, ki mu vse natovorijo
    cheval de bataille bojni konj; figuré konjiček, hobby; glavni argument; geslo
    cheval à la besogne, à l'ouvrage, pour le travail konj za delo, figuré neutrudljivo delavna oseba
    cheval de bois koza (telovadno orodje); pluriel vrtiljak
    cheval de carrosse kočijski konj, figuré surovež, grobijan
    cheval de chasse lovski konj
    cheval de course dirkalni konj
    cheval échappé (figuré) nepremišljen človek, predrznež, tvegavec
    cheval entier žrebec
    cheval de frise (militaire) španski jezdec (žična ovira)
    cheval de labour konj za oranje
    cheval marin morski konjiček
    cheval noir vranec
    cheval (de) pur sang čistokrven konj
    un vieux cheval de retour (populaire) za isti prestopek že večkrat kaznovan obtoženec
    cheval de selle jahalni konj
    cheval de trait vprežni konj
    cheval vapeur (CV, Cheval) konjska moč
    une quatre chevaux avto štirih konjskih moči
    (populaire) ce n'est pas le mauvais cheval on ni zloben
    (familier) c'est le bon (le mauvais) cheval (figuré) ta človek ima šanse (nima šans), da ...
    costume masculin, pantalon masculin de cheval jahalna obleka, jahalne hlače
    course féminin de chevaux konjske dirke
    crottin masculin de cheval konjska figa
    dressage masculin du cheval konjška dresura
    fièvre féminin de cheval (médecine) visoka temperatura
    homme masculin de cheval (strasten) jezdec, jahač
    remède masculin de cheval močno zdravilo, rigorozna metoda zdravljenja
    viande féminin de cheval konjsko meso
    aller à cheval, faire du cheval jezditi, gojiti jahalni šport
    arriver à cheval prijahati, prijezditi
    changer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
    être à cheval jahaje sedeti, figuré jahati (sur les règles na pravilih)
    loger à pied et à cheval pod streho vzeti, prenočiti pešce in potnike na konju
    monter un cheval sans selle, à poil zajahati konja brez sedla
    monter à cheval zajahati konja
    monter sur ses grands chevaux vzkipeti; planiti kvišku, zviška gledati na koga
    partir à cheval odjezditi
    cela ne se trouve pas dans te pas d'un cheval to se ne najde kar na cesti, to ni lahko najti, dobiti (npr. veliko vsoto denarja)
    il n'est si bon cheval qui ne bronche (proverbe) motiti še je človeško
    à cheval donné on ne regarde pas à la bouche (ali: bride, dent) podarjenemu konju ne glej na zobe
  • chiave

    A) f

    1. ključ:
    chiudere a chiave zakleniti
    mettere sotto chiave pren. v ječo zapreti, dati pod ključ
    tenere sotto chiave dobro čuvati
    tenere le chiavi del cuore di qcn. pren. uživati zaupanje, prijateljstvo nekoga

    2. pren. ključ:
    la chiave di un problema ključ za rešitev problema; strateška točka, ključna točka:
    il Bosforo è la chiave del mar Nero Bospor je ključ do Črnega morja

    3. glasba ključ:
    chiave di violino, di basso, di contralto violinski, basovski, altovski ključ
    stare, rimanere in chiave držati ton; pren. držati se teme

    4. tehn. ključ:
    chiave a tubo cevni ključ
    chiave inglese francoz

    5.
    chiave di volta umet. sklepnik; pren. ključno, osnovno delo; ključni argument:

    B) agg. invar. ključen; glaven:
    teste chiave glavna priča
    punto chiave ključna točka
  • chiche [šiš] adjectif skop(uški), figuré umazan; boren; reven; familier sposoben (de za); (= pois masculin chiche) masculin čičerka, sivi grah

    chiche! stavim! sprejmem stavo!
    chiche que j'arrive avant lui! stavim, da pridem pred njim!
    Tu n'oserais jamais! - chiche! Ti si ne bi nikoli upal! - Da stavimo!
    chiche de compliments skop s pokloni
    réception féminin chiche reven sprejem
    je suis chiche de faire ce travail en une heure morem, upam si napraviti to delo v eni uri
  • chien [šjɛ̃] masculin pes; petelin (pri puški); technique zapirača; jamski voziček; cokla; figuré šarm; figuré dekla za najnižja dela; figuré skopuh

    chien de berger, de chasse pastirski, lovski pes
    chien d'arrêt, d'attache, d'aveugle ptičar, navezan, slepčev pes
    chien de garde, de manchon, policier pes čuvaj, sobni, policijski pes
    chien de caserne, du quartier (militaire, argot) podčastnik
    chien du commissaire (de police) komisarjev tajnik, namestnik
    chien écrasé, crevé (v časopisu) nepomembna, neaktualna vest (za mašilo)
    chien méchant popadljiv pes
    chien de pique črni Peter (karta)
    nom masculin d'un chien! presneto!
    exposition féminin de chiens pasja razstava
    mal masculin de chien huda bolečina; velika težava
    métier masculin de chien pasji poklic
    temps masculin de chien pasje, grdo vreme
    travail masculin de chien pasje, težko, nehvaležno delo
    vie féminin de chien pasje življenje
    entre chien et loup v mraku
    arriver, venir comme un chien dans un jeu de quilles priti ob nepriličnem času
    avoir du chien (figuré, familier) imeti šarm, (ženska) sex-appeal, (umetnik) talent
    être couché, dormir en chien de fusil ležati, spati s skrčenimi nogami in s koleni uprtimi v prsi
    être, vivre comme chien et chat neprestano se kregati
    faire le chien couchant biti lizunski
    n'être pas bon à jeter aux chiens biti vsega zaničevanja vreden
    écorcher son chien pour en avoir la peau pustiti bistveno, da bi dobili nekaj nepomembnega
    être coiffé à la chien biti ves razkuštran
    je lui garde un chien de ma chienne znal se mu bom maščevati
    ce n'est pas fait pour les chiens to se da, se mora uporabiti
    ne pas donner sa part aux chiens ne se odreči svojim pravicam, svoji vlogi
    jeter aux chiens (figuré) skoz okno vreči
    se regarder en chiens de fafence nepremično in sovražno se gledati
    rompre les chiens na kratko, hitro prekiniti (pogovor)
    un chien regarde bien un évêque (figuré) še pes lahko škofa pogleda, figuré razlike v položaju vendarle dopuščajo odnose
    traiter quelqu'un comme un chien grdó s kom ravnati
    vivre, mourir, être enterré comme un chien živeti, umreti, biti pokopan kot pes
    ne pas valoir les quatre fers d'un chien biti brez morale, biti nepriporočljiv
    il n'attache pas ses chiens avec des saucisses desetkrat obrne dinar, preden ga izda
    leurs chiens ne chassent pas ensemble ne morejo se, ne zlagajo se
    j'ai un mal de chien, je suis malade comme un chien zelo mi je slabo
    tous les chiens qui aboient ne mordent pas psi, ki lajajo, ne grizejo
    bon chien chasse de race (figuré) jabolko ne pade daleč od drevesa
    autant vaut être mordu d'un chien que d'une chienne to je eno in isto
  • chômage [šomaž] masculin praznovanje, počivanje; nezaposlenost, brezposelnost; technique mirovanje; prekinitev dela

    en chômage brezposeln
    chômage des dimanches, des jours de fête počivanje ob nedeljah, ob praznikih
    chômage partiel skrajšan delovni čas
    chômage saisonnier sezonska nezaposlenost
    chômage volontaire (namerna) ustavitev dela
    allocation féminin, indemnité féminin, secours masculin de chômage podpora za brezposelnost
    assurance féminin contre le chômage zavarovanje proti brezposelnosti
    être au chômage dobivati podporo za brezposelne
    être en chômage, être réduit au chômage biti brezposeln
    se mettre en chômage ustaviti delo
  • chômer [šome] verbe intransitif počivati, praznovati, ne delati; biti brez dela, biti brezposeln; technique mirovati; biti mrtev kapital (o denarju); verbe transitif praznovati (praznik, svetnika)

    on chôme delo počiva
    l'industrie textile chôme tekstilna industrija ne dela
    chômer entre deux jours fériés ne delati na dan med dvema praznikoma
    chômer pendant la morte saison biti brez dela v mrtvi sezoni
    ne pas chômer (familier) garati, trdo delati, ne križem rok držati
    un saint qu'on ne chôme plus (figuré) padla zvezda, padla veličina
    il ne faut point chômer les fêtes avant qu'elles soient venues ne hvali dneva pred nočjo
  • chouette [šwɛt] adjectif, populaire prijeten, lep, eleganten, prima, imeniten; féminin sova

    vieille chouette neprijetna, zlobna, zlohotno radovedna ženska
    il fait un chouette temps lepo, prijetno vreme je
    ton complet est chouette tvoja obleka je zelo elegantna
    elle a une chouette de bagnole ona ima lep, imeniten, eleganten avto
    chouette! j'ai fini mon travail! prima! končal sem svoje delo!