Franja

smash² [smæš] prehodni glagol & neprehodni glagol
treščiti, razbiti (se) (o vozilu), raztreščiti (se), zdrobiti (se), streti (se), zmečkati (se)
vojska uničiti, potolči, popolnoma poraziti
šport ostro suniti (žogo)
ekonomija pripeljati koga do stečaja, priti pod stečaj, bankrotirati, priti na boben; zaleteti se (into v)
trčiti (z); biti uničen
sleng spraviti (ponarejen denar) v promet

to smash a chair razbiti stol
to smash a stone through the window treščiti kamen skozi okno
to smash a theory podreti teorijo
a smashing victory uničujoča zmaga
to smash into each other treščiti, trčiti skupaj, eden v drugega
to smash in zaloputniti (vrata)

smile² [smáil] neprehodni glagol & prehodni glagol
smehljati se, nasmehniti se; izraziti s smehljanjem, s smehljajem pripraviti (koga) do; biti naklonjen (on komu); imeti ljubezniv (blagohoten, vesel) videz

to smile at (on) s.o. nasmehniti se komu
he smiled a bitter smile bridko se je nasmehnil
he smiled consent s smehljanjem je privolil
he smiled away her fears s smehljajem ji je odgnal strah
she smiled him into compliance z nasmeškom ga je pripravila do tega, da ji je ugodil
he smiled at their threats imel je le prezirljiv nasmeh za njihove grožnje
to smile through one's tears smehljati se v solzah
fortune smiled upon him usoda (sreča) se mu je nasmehnila, mu je bila naklonjena

smláčiti smlâčīm do mlačnosti ogreti: smlačiti vodu

sobarcar [c/qu] pod roko nositi; do pazduhe dvigniti (plašč, obleko)

socquette [sɔkɛt] féminin kratka nogavica do iznad gležnja (de laine volnena)

soir [swar] masculin večer; popoldan; čas od poldneva do polnoči

au, le soir zvečer
du matin au soir od jutra do večera
au soir tombant ob zmračitvi
à dix heures du soir ob desetih zvečer (ponoči)
à ce soir! nasvidenje nocoj, zvečer!
le soir de vie starost
dimanche soir v nedeljo zvečer
tous les mardis soir(s) vsak torek zvečer
hier (au) soir sinoči
presse féminin du soir večerni tisk
la veille au soir prejšnji večer, zvečer prejšnjega dne
le grand soir (figuré) oznaka za revolucijo v krogih anarhistov, pozneje komunistov
le soir descend, tombe noč pada na zemljo

solum² -ī, n (prim. gr. ὑλία podplat, dno = got. sulja = stvnem sola = nem. Sohle, lat. solea, stvnem. swelli = nem. Schwelle)

1. dno: ut eius (sc. fossae) solum tantundem pateret C., tremefacta solo tellus V. iz dna, considentis soli lapsus Sen. ph., sedit terra medio solo O., stagnum lucentis ad imum usque solum lymphae O., puro solo (sc. fluvii) excipitur Cu., mollioris soli (sc. Tigris) Cu., ubi mollius solum reperit, stagnat insulasque molitur Cu., solum maris Sen. tr.

2. occ.
a) tla ali tlak kake sobe ali svetišča: aurata tecta in villis et sola marmorea Ci., marmoreumque solum fastigiaque aurea movit O., aurataeque trabes marmoreumque solum Tib., pecudum cruore pingue solum V., super pilas lapide quadrato solum stratium est Cu.
b) osnova, temelj, podstava, podstavba, stalo kake hiše: trabes … in solo collocantur C., tecta solo iungere Lucr.; pren. osnova, podstava, podstat, temelj, podlaga: regni scamna solumque Enn., sola regni Enn., verum tamen hoc quasi solum quoddam atque fundamentum est, verborum usus et copia bonorum Ci., solum et quasi fundamentum oratoris vides Ci.
c) podplat α) človeške ali živalske noge: solum hominis Varr., mihi amictui est … calciamentum solorum callum Ci. žuljavi podplati (= bos hodim), peragro loca nullius ante trita solo Lucr. po katerih še ni stopala človeška noga, oculum ecfodito mihi per solum Pl. izvrtaj mi oko, da stopi skozi podplat na dan, solum corneum Varr. (o pasjem podplatu). β) na obuvalu: Prud., qui auro habeat soccis subpactum solum Pl., unus corripuit currenti cursori solum Pl., luto putre vetusque solum Mart., calcei sine sole Isid.
d) (zemeljska) tla, zemlja, prst, zemljína, gruda, zemljišče, zemljištvo: dissilit omne solum O., ponere membra solo O., duratae solo nives H., haeret solo immobilis, ingredi solo, recubans solo V., reptans solo Stat., aliquid solo adfligere T. na tla vreči, solum nudat Sen. ph., immensi cultor soli Sen. ph., macrum solum Ci., solum fertile Cu., fecundum O., vivax O. redeča, viride V., mite H., vile H. slaba, triste O., Plin. iun., nerodovitna, nudum Cu., Cl., humidum vel siccum Col., culti soli multa iugera Tib., serere in inculto et derelicto solo Ci., terrae pingue solum V. mastna prst, tolsta zemljina, praepingue solum stagnantis Helori V., ferro coepere solum proscindere terrae Lucr. zemljo, sibi praeter agri solum nihil esse reliqui C., urbis solum Iust., res, quae solo continentur Sen. ph., Plin. iun. ali res soli Icti. nepremična posestva, nepremičnine (naspr. res mobiles), duas patrimonii partes in solo collocare Suet. vložiti v nepremična posestva, naložiti v nepremičnine, ius soli sequitur aedificium Paul. (Dig.); v pl.: arida sola V., terrae sola Cat.; preg.: quod in solum venit Afr. ap. Non., Ci. ali quodcumque in solum venit Varr. ap. Non. ali (elipt.) quod in solum (sc. venit) ut dicitur Ci. ep. „kar pade na zemljo (tla)“ = kar (koli) pade komu v glavo, kar (koli) pride komu na misel; poseb. pogosto ad solum ali solo tenus do tal = docela, povsem, popolnoma, čisto, dočista: clivus Publicius ad solum exustus est L., urbs ad solum (usque ad solum) exdiruta Cu., tres (sc. urbis regiones) solo tenus deiectae T.; tako tudi: Numantiam a solo evertere Eutr. do tal, popolnoma, povsem; aliquid solo aequare Cu., L., T., Vell. ali exaequare Sen. ph. do tal podreti (porušiti, razrušiti); pesn.: aequa solo culmina ponam V.; pren.: solo aequandae sunt dictaturae consulatusque L. popolnoma je treba odpraviti diktature in konzulate.
e) tla, zemlja, kraj, (po)krajina, dežela: huic omni solo, in quo tu ortus es Ci., commune patriae solum Ci., caritas ipsius soli L., solum patrium L., in sede ac solo nostro L., natale solum O. rojstna, rodna dežela, Romani numen … soli O., urbs Etrusca solo V. po svoji legi etrur(ij)sko, na etrur(ij)skih tleh, solum mutare Ci. ali vertere Ci. zapustiti deželo, izseliti se, oditi, poseb. o pregnancih, s celim izrazom exsilii causā solum vertere L. ali vertere solum exsilio Amm.; v pl.: sola terrarum Enn.
f) pesn. tla, dno = podlaga: farinae, unde solum facias Ca., Cereale solum pomis agrestibus augent V. na krušno podlago = na krušne rezine (režnje) naložijo … sadje, subtrahiturque solum (sc. puppi) V. morje (= morsko dno) se umakne pod njo; tako tudi: pontique … omne solum (sc. patet) Val. Fl., castra tenent caeleste solum O. nebesno podlago = nebesni ob(l)ok, nebo, manibusque canentis pulsat inane solum Stat. (o slepem Ojdipu) prazni očnici (očesni votlini).

somewhat [sʌ́mwɔt] prislov, zaimek
nekoliko, malo, do neke mere; (redko) del, nekaj; (redko) nekaj važnega, nekdo (pomemben)

somewhat of a shock precejšen šok
somewhat of this nekaj tega
he is somewhat of a bore on je precejšen dolgočasnež (tečnež)
I was somewhat surprised bil sem malo presenečen
he had been somewhat of a writer in his youth v mladosti je (bil) malo pisateljeval

sorgere^*

A) v. intr. (pres. sorgo)

1. vstati, vstajati; dvigniti, dvigovati se

2. vziti, vzhajati

3. izvirati

4. zbuditi, zbujati se; poroditi se; priti do:
mi è sorto un sospetto v meni se je zbudil sum
sono sorte complicazioni prišlo je do zapletov

5. pren. priti do, povzpeti se do česa:
sorgere in fama zasloveti

B) m (le sing.) vzhod, vzhajanje:
il sorgere del sole sončni vzhod

sound⁴ [sáund]

1. samostalnik
medicina sonda
navtika merjenje globine
navtika grezilo, svinčnica

2. prehodni glagol
navtika (s svinčnico) meriti (globino), preiskovati (dno), določiti globočino vode (v ladijskem trupu)
medicina preiskovati, pregledati (sečni mehur) s sondo
figurativno oprezno pretipati; sondirati mišljenje (kake osebe)
neprehodni glagol
meriti globočino; (o kitu) potopiti se do dna

to sound s.o. on (about) pretipati koga gledé
to sound out s.o.'s views skušati zvedeti stališča kake osebe

Souveränitätsrecht, das, pravica do suverenosti

spasmodic [spæzmɔ́dik] pridevnik (spasmodically prislov)
medicina krčevit (tudi figurativno)
spazmodičen; sunkovit, trzav, neenakomeren, pretrgan, od časa do časa, nereden; razdražljiv, prenapet

spasmodic efforts krčeviti napori

spekulácija ž (lat. speculatio) spekulacija, teoretsko umovanje, dovijanje do istine, ispor. i špekulacija

spekulírati -am (lat. speculare) spekulirati, spekulisati, umovati, dovijati se do istine, ispor. i špekulirati

spissus 3, adv. -ē ( -ō: Afr.) iz *spid-tos ali *spid-sos h gr. σπίδιος širen, obsežen, širok, prostran; sor. z lit. spintù, spìsti (v)zrojiti (o čebelah), spìstas [= lat. spissus] nagneten, speĩsti, speičiù obkoliti)

1. gost, debel, stisnjen, stlačen, zgačen (zgaten), zgneten, nagneten: Lucr. idr., aër, grando O., nubes O., Cu., caligo O., Sen. tr., spissae noctis umbrae V., tenebrae Petr., ager V., harena V. grudàt, grúdast, litus O. gosto = trdno in trdo, solum Col., Plin. (naspr. solum solutum rahla), spissa ramis laurea H. z gostim vejevjem, vejnata, coronae, coma, comae nemorum H., arbor spississima Plin., semen spissius Col., spissa amoma O. v gostih kapljicah z las kapljajoč, spissus sanguis O. strjena, zasirjena, sesirjena, ignis Pr., spissior ignis Lucan., tunica spissa Pl., vestis Plin. gosto tkana, crassa spissaque corpora (naspr. subtilia) Sen. ph., spisse ponere arbores Col., spisse calcare carbones Plin., spissius serere sementim Col.; z abl.: corona non tam spissa viris V. ne tako gosta tolpa mož, navis iuncturis aquam excludentibus spissa Sen. ph. — Od tod subst. spissae -ārum, f (sc. vestes) oblačila iz goste volne, gostovolnena oblačila: inveniam alium poetam, apud quem praecingantur et spissis aut phryxianis prodeant Sen. ph.

2. occ. nagneten, natlačen, natlačeno poln, (pre)natrpan, gosto (polno) zaseden, do zadnjega poln: theatra, sedilia H. Klas. le

3. metaf.
a) počasi, ne hitro, s trudom (trudoma) napredujoč, počasi (naprej) idoč, počasen, zamuden, zamujajoč, obotavljajoč se, omahujoč: Caecil. ap. Non. idr., spissum istuc amantist verbum Pl., exitus spissi et producti Ci., omnia tarda adhuc et spissa Ci. ep., pro spisso evenit Pl. počasi, pozno, spisso venire Afr. fr., tu minus spisse atque tarde incedis Naev. ap. Non., spisse ut videantur omnia (sc. senectuti) confieri Pac. ap. Non., spisse atque vix ad aliquem pervenire (sc. v govoru) Ci., nascimur spissius quam emorimur Varr. ap. Non.
b) težaven, težek (težak), naporen, trudapoln, trudovit: spissum sane opus et operosum Ci. ep., etiam si est aliquanto spissius Ci., sin id erit spissius Ci. ep. ko pa bi bilo pri tem kaj zadržkov.
c) večkrat zaporeden, pogost eden za drugim: spississima basia Petr. „povodenj“, „poplava“, „kopica“ poljubov.

spit⁴ [spit] samostalnik
globina, do katere seže lopata

dig it three spit(s) deep izkoplji (zemljo) tri lopate globoko

sportsman množina sportsmen [spɔ́:tsmən] samostalnik
športnik, ljubitelj športa; lovec, ribič
figurativno viteška oseba, ki hoče biti poštena tudi do svojega nasprotnika, fair oseba; ljubitelj konjskih dirk; dober (tvegav) igralec, igralska narava

sprevídeti -im
1. uvidjeti, uvideti, doći do zaključka, do uvjerenja (-ver-): sprevideti napako; tudi ti boš še sprevidel
2. progledati, upoznati: sprevideti človeka

spring^*3 [spriŋ]

1. neprehodni glagol
skočiti, priskočiti; pognati se, planiti (kvišku); nepričakovano postati (into kaj)
hitro priti v neko stanje ali položaj; izvirati, privreti na, izhajati, imeti svoj izvor (poreklo), nastati (from iz)
nepričakovano se pojaviti (priti), pokukati; pognati, poganjati, priti na dan, zrasti, (vz)brsteti, vzkliti
figurativno priti do česa; izbočiti se, pokati, klati se, zviti se, skriviti se (o lesu)
vojska eksplodirati (o mini)
veterina biti brej, brejiti
zastarelo daniti se, svitati se

2. prehodni glagol
sprožiti
lov dvigniti, splašiti (ptice) z ležišča; pognati (konja) v dir; preskočiti (ogrado); skriviti, zlomiti (lesen predmet)
tehnično opremiti z vzmetmi
britanska angleščina, pogovorno "olajšati" koga (for a quid za funt)
figurativno nepričakovano (kaj) iznesti, načeti, sprožiti; postaviti (teorijo)

to be sprung sleng biti vinjen, pijan
to spring to attention vojska skočiti v pozor
the blood sprang to his face kri mu je planila v obraz
to spring to s.o.'s assistance priskočiti komu na pomoč
conviction has sprung upon him prišel je do prepričanja
to spring a covey of partridges dvigniti, preplašiti jato jerebic
the dog sprang at me pes je planil proti meni
the door sprang open vrata so se nenadoma odprla
to spring into existence nenadoma nastati
to spring to one's feet skočiti na noge
to spring to the eyes figurativno v oči pasti
he is sprang from (ali of) a famous family on izhaja (je potomec) slovite družine
to spring a horse pognati konja v dir
to spring a leak dobiti razpoko
the leaves are beginning to spring listje začenja poganjati
to spring jokes zbijati šale
to spring a mine upon s.o. figurativno presenetiti koga; prilomastiti v njegovo hišo
he sprang another three shillings, and I accepted ponudil (primaknil) je še tri šilinge, in jaz sem sprejel
to spring a surprise on s.o. presenetiti koga, pripraviti komu presenečenje
the tears sprang to her eyes solze so ji stopile v oči, so jo oblile
to spring a trap sprožiti past
the trap sprang past se je sprožila
the water springs boiling hot from the earth voda privre skoraj vrela iz zemlje
where did you spring from? od kod si se pa (ti) vzel?

sròditi srȍdīm
I. povezati s sorodstvenimi vezmi
II. sroditi se
1. stopiti v sorodstvene zveze
2. sprijazniti se: srodio sam se s tom mišlju
3. do vrha spoznati: sroditi se s duhom narodnoga jezika