in-ultus 3 (in [priv.], ulcīscī)
1. nemaščevan: Marius vitam suam, ne inultus esset, reservavit Ci., cavete, ne inulti animam amittatis S., precibus non linquar inultis H. da bi moje prošnje našle maščevanje, da bi mojim prošnjam sledilo maščevanje.
2. nekaznovan, brez kazni: ut ceterorum iniuriae sint inultae Ci., inultis hostibus ager vastatur S., eum regem inultum esse patiemini? Ci., inultus ut tu riseris sacra vulgata! H., inultus subeuntem prohibet Cu. brez škode, id inultum numquam feret Ter., tantum scelus inultum habuit Val. Max., imperatores inulti L., inulti perierunt S., haud inultum interfecere L., neque inultus interficitur S., aliquem inultum sinere Ci., hostes inultos abire sinere L.; pesn.: dum catulos ferae celent inultae H.
Zadetki iskanja
- inútil nekoristen, nepotreben, ne(po)raben, brez vrednosti; nesposoben, nezmožen; brezuspešen
inútil para el servicio nesposoben za službo
todo es inútil vse je zaman
hacer esfuerzos inútiles zaman se truditi - inutilement [-tilmɑ̃] adverbe brezuspešno, zaman, brez potrebe, odvečno, po nepotrebnem
- in-validus 3 adv. -ē (in [priv.], validus)
1. nedolžen, nemočen, slab, nezdrav, bolehen, hirav, bolan, strohel, trhel (naspr. validus, fortis): Amm., Anchises pelagi minas ferebat invalidus V., kljub svoji slabosti, homo invalidus senectā L., T., vulnere T., ad munera corporis invalidus L. za delo preslab, milites L., cibus cui capiendo invalidus (preslab) eram Aug., si homo morbo aut aetate aeger ad ingrediendum invalidus est Gell., invalidus atque aeger Suet., Parthi invalidiores Iust.; enalaga: vires O. slabe, invalidissimum urso caput, quod leoni fortissimum Plin., manus invalidae Lucan.; pren. slab = neuspešen, brez učinka (moči): ignes T., Cl., venenum Cl., causa, argumentum Icti., herba Col., arcus, fama Amm.; subst. invalidus -ī, m slabotnež, bolnik: Iuv., saucii et invalidi Cu. ranjenci in bolniki.
2. metaf. slab (za odpor), neodporen: moenia T., exercitus L., stationes L. preslabo zastavljene. - in-venustus 3, adv. -ē
1. z milino neobdarjen, nemil, brez miline, nelep, neljubezniv: non invenustus actor Ci., i. scortum Cat., res Cat., Ter., aliquando invenuste ait Sen. rh., non invenuste dicere Q., Plin. iun., non invenuste hāc sententiolā ludere Gell., invenuste ait Aur., Ap.
2. brez uživanja ljubezni, brez sreče (nesrečen) v ljubezni: adeon hominem esse invenustam aut infelicem quemquam, ut ego sum! Ter. - inverecundo brez sramu, nesramen
- inverness [invənés] samostalnik
moška pelerina brez rokavov - invertebrate [invə́:tibrit]
1. pridevnik
zoologija brez vretenc, brez hrbtenice
figurativno šibek, neodločen, brez hrbtenice
2. samostalnik
zoologija brezvretenčar
figurativno slabič, človek brez hrbtenice - invertebrato
A) agg.
1. zool. nevretenčarski
2. pren. brez hrbtenice
B) m
1. zool. nevretenčar
2. pren. neznačajnež, slabič; brezvoljnež - invertébré, e [-tebre] adjectif, zoologie brezvretenčen, brez vretenc
invertébrés masculin pluriel nevretenčarji - in-vestis -e
1. neoblečen, gol: nudus et investis homo Tert.
2. metaf. brez brade, golobrad, še brez las, torej nedorasel, negoden za ženitev (možitev, naspr. vesticeps): Ap., Macr.; od tod
a) „še neizgonjen“ = (po)hoten, potreben: Ap.
b) še neporočen: Tert. - in-vituperābilis -e brez graje, brezgrajen, negrajan: Eccl.
- ir-regressibilis -e (in [priv.], regredī) ki ne nudi povratne poti, ki ne omogoča povratka, brez vrnitve: transgressio Aug.
- irrégulier, ère [-lje, ɛr] adjectif nepravilen, nereden; brez pravil, proti pravilom; militaire iregularen; familier nespodoben, nefair
employé masculin irrégulier uslužbenec, ki ni v rednem službenem razmerju; masculin pluriel neregularne čete
verbe masculin irrégulier nepravilen glagol - irrelato agg. nepovezan, brez zveze
- ir-remeābilis -e ki ne nudi povratne poti, ki ne omogoča povratka, brez vrnitve, koder ni moč (iti) nazaj: viae Sen. tr., iter Cl., unda V. = Stiks, litus Sil., error V. ki nima izhoda.
- ir-remissē, adv. (in [priv.], remittere) neprizanesljivo, brez prizanašanja: Amm.
- irrémissiblement [-bləmɑ̃] adverbe brez prizanašanja, brez usmiljenja
- ir-reprehēnsibilis -e, adv. irreprehēnsibiliter neoporečen, brezgrajen, brez madeža (napake): Eccl.
- irrépréhensible [-preɑ̃sibl] adjectif brez graje, brezhiben