Franja

sick¹ [sik]

1. pridevnik
(britanska angleščina le atributivno) bolan, zbolel (of od, za)
ameriško bolan, slab, brez moči; prisiljen (nasmeh)
sleng sit, naveličan (of waiting čakanja)
sleng ki mu je slabó, ki se mu kaj gabi, studi; jezen (with na)
bolan od hrepenenja (for za)
hrepeneč, koprneč; pokvarjen (riba, jajce), ki cika (vino), nezdrav (zrak); majhne vrednosti, ki ima majhno ceno, slab
ekonomija, sleng medel, slab (tržišče); potreben popravila (o ladji)

sick and tired naveličan, sit (česa)
sick certificate zdravniško spričevalo
sick diet bolniška hrana, dieta
sick of fever vročičen
sick fund bolniška blagajna
sick headache migrena
love-sick bolan od ljubezni
sea-sick ki ima morsko bolezen
to be sick bljuvati, bruhati
he is as sick as a dog zeló mu je slabo
to be sick to death biti na smrt bolan
to be sick for s.th. mreti od koprnenja po
to go sick vojska javiti se, priglasiti se za bolnega
I felt sick slabo mi je bilo, (skoraj) bruhal sem
it makes me sick zagabi se mi, zastudi se mi, disgustira me
the ship is paint-sick ladja je potrebna prebarvanja

2. samostalnik
bolnik

the sick bolniki; (redko) bolezen, slabost
that's enough to give one the sick vulgarno človek bi bruhal ob tem

sīderātiō -ōnis, f (sīderārī)

1. zaradi stanja zvezd (= zaradi vročine) povzročena drevesna bolezen, morda vročinski udar, vročinski šok ali pa rastlinska rja, snet: Plin.

2. sončarica, vnetje (vnetica) možganov (ohromelost, paraliza, otrplost, omrtvičenost, odrevenelost) zaradi sončarice: Marc.

sifilis samostalnik
medicina (bolezen) ▸ szifilisz, vérbajPovezane iztočnice: kongenitalni sifilis, pozni sifilis, primarni sifilis, prirojeni sifilis, sekundarni sifilis, terciarni sifilis, zgodnji sifilis, endemski sifilis

simulado hlinjen, izmišljen; navidezen

cuenta simulada fingiran račun
enfermedad simulada simulirana bolezen

simuler [simüle] verbe transitif hliniti, simulirati, fingirati; pretvarjati se, delati se

simuler une maladie, la douleur simulirati bolezen, bolečino
simuler la fatigue pour ne pas travailler hliniti utrujenost, da bi se izognili delu

simulírati to simulate; to feign; to sham

on le simulira he is only shamming
simulírati omedlevico to pretend to faint
simulírati bolezen to sham illness, to pretend to be ill, to malinger
simulirano drevo imitation tree

simulírati (-am) imperf., perf.

1. (hliniti) simulare, fingere; dissimulare:
simulirati bolezen, nosečnost simulare una malattia, la gravidanza

2. teh. simulare

singultus -ūs, m (beseda etim. ni zadovoljivo pojasnjena; po ljudski etim. naj bi izhajala iz gluttiō (in morda gula), po drugi razlagi naj bi šlo za frequ. k *singulere (iz singulus) „posamezno hropenje“ ali „spahovanje“, vendar podobnih paralel ni mogoče najti; po tretji razlagi naj bi beseda (morda) izhajala iz *sm-g- skupaj in *glutus (sor. z gula))

1. ihtenje, ihta, hlip(t)anje, kolc(anje): multas lacrimas et fletum cum singultu videre potuisti Ci., singultu medios impediente sonos O., singultuque pias interrumpente querellas O., singultus frequens Lucr., pectus atque ora singultu quatiens T.; pesn. pogosto v pl.: mitte singultus H. pusti ihto (jok), pleno singultibus ore O., frigiduli singultus Cat.

2. occ.
a) kot bolezen kolc(anje), podrigavanje, riganje, spahovanje, singúltus, starejše kolcavica, klipavica: Sen. ph., Plin., Ps.-Q. (Decl.).
b) hropenje, hropot umirajočih: Sen. ph., longis singultibus ilia pulsat V.; tudi o konjih: ilia singultu tendunt V.
c) o podobnem glasu α) živali αα) kokanje, kvokanje, klokanje, klokotanje, kokodakanje, kokodajs(k)anje, kropanje kokoši: Col. αβ) krakanje vran: Plin. β) vode klokanje, klokotanje, žuborenje: Plin. iun.

sistēmico agg. (m pl. -ci)

1. sistemski:
insetticida sistemico sistemski insekticid
malattia sistemica med. agr. sistemska bolezen, sistemsko obolenje

2. sistematski

sistémski (-a -o) adj. sistematico, sistemico:
biol. sistemske enote unità sistematiche (genere, famiglia, ordine)
med. sistemska bolezen malattia sistemica
agr. sistemski insekticid insetticida sistemico
inform. sistemski analitik, inženir sistemista

skazíti (-ím)

A) perf. imbruttire, sformare, deformare; straziare; ekst. guastare, rovinare:
bolezen jo je skazila la malattia l'ha imbruttita
skaziti komu veselje guastare le feste a qcn.

B) skazíti se (-ím se) perf. refl. guastarsi, rovinarsi; depravarsi, deformarsi:
v taki družbi se bo fant skazil con questa compagnia il ragazzo si guasterà

skŕhati (-am)

A) perf.

1. smussare, spuntare, intaccare:
skrhati sekiro smussare la scure

2. pren. fiaccare, indebolire, spossare:
bolezen je skrhala njegovo moč la malattia aveva fiaccato le sue forze

B) skŕhati se (-am se) perf. refl. intaccarsi, sbrecciarsi:
steklene posode so se skrhale i vasi di vetro si sono sbrecciati
pren. skrhati si ob čem zobe rompersi i denti in, su, contro qcs.

slàb (slába -o)

A) adj.

1. cattivo; brutto:
slab človek uomo cattivo
slab spomin cattiva memoria
slab zrak aria cattiva
slabo vreme tempo brutto, cattivo
slaba navada brutto vizio
slaba vest cattiva coscienza
slaba roba merce cattiva, scadente
slab posel un cattivo affare
slabo obnašanje cattive maniere
biti slabe volje essere di cattivo umore
pren. biti na slabi poti essere su una cattiva strada
zahajati v slabo družbo frequentare cattive compagnie

2. scarso, modesto, brutto:
slabe novice brutte notizie
slabo znamenje brutto segno
slaba vidljivost scarsa visibilità
slaba letina raccolto scarso
v slabi uri bo delo končano il lavoro sarà finito in un'ora scarsa

3. (onemogel, slaboten, nebogljen) debole, malaticcio, cagionevole:
bolnik je še slab il malato è ancora debole

4. (ki ne ustreza, ki dosega nizko stopnjo) debole, scarso:
slaba luč luce debole, scarsa
pihal je slab veter soffiava un vento debole
kuhati na slabem ognju cuocere su fuoco debole

5. pren. (z nikalnico, ki mu določa pozitivno lastnost) cattivo, male:
po naravi ni slab človek di natura non è cattivo
to ni slab predlog la proposta non è male
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. poznati koga kot slab denar conoscere uno come le proprie tasche
pren. priti na slab glas acquisire cattiva fama; venire in discredito
biti na slabem glasu (v tisku) godere di cattiva fama, di cattiva reputazione, avere una cattiva stampa
pren. imeti slabo glavo studiare con difficoltà
pren. biti v slabi koži stare, sentirsi male
med. imeti slabo kri essere anemico
imeti slabo vest sentirsi rimordere la coscienza
pren. stati na slabih nogah stare su basi fragili
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte ma la carne è debole
igre slaba karta scartina
slaba izgovorjava storpiatura; cattiva pronuncia
med. slaba prebava dispepsia
slaba razvitost rachitismo
slaba roba paccottiglia
pren. slaba stran il debole
slaba vzgoja diseducazione
slab okus malgusto; cattivo gusto
slaba ocena voto di demerito; cattivo voto
slab slikar imbrattatele
lov. slab strelec spadellatore
slabo delovanje, funkcioniranje disservizio; cattivo funzionamento
muz. slabo igranje strimpellamento
PREGOVORI:
petek, slab začetek né di Venere né di Marte né si sposa, né si parte
po slabi družbi rada glava boli la mala compagnia fa cattivo sangue

B) slábi (-a -o) m, f, n
pomagal je dobrim in slabim soccorse i buoni e i cattivi
pren. slaba mu kaže le prospettive non sono rosee
slaba mu prede è nei guai, in difficoltà
storil je več dobrega kot slabega fece più bene che male
če si brez dela, si na slabem se non hai lavoro, la ti va male
bolezen se mu je obrnila na slabše la malattia è peggiorata

slábšati (-am)

A) imperf. danneggiare, guastare; peggiorare; esacerbare

B) slábšati se (-am se) imperf. refl. guastarsi; peggiorare; aggravarsi; riacutizzarsi:
vreme se slabša il tempo si sta guastando
bolezen se mu slabša la malattia va peggiorando

sladkóren sugar(-); of sugar; made of (ali with) sugar; medicina diabetic

sladkórna bolezen diabetes
sladkórni javor sugar maple
sladkórna pesa sugar beet
sladkórni trst sugarcane
sladkórni preliv icing
sladkórna tovarna sugar factory, sugar refinery
sladkórna voda sugared water

sladkóren de sucre, à sucre, sucrier

sladkorrna bolezen diabéte moški spol (sucré)
sladkorrni bolnik diabétique moški spol
sladkorrna industrija industrie sucrière
sladkorrna tovarna sucrerie ženski spol, usine ženski spol de sucre
sladkorrna pesa betterave sucrière (ali à sucre)
sladkorrni trst canne ženski spol à sucre

sladkóren (-rna -o) adj. di, da zucchero, zuccherino, saccarifero:
sladkorna kocka zolletta di zucchero
sladkorna industrija industria saccarifera
sladkorna tovarna zuccherificio
med. sladkorna bolezen diabete
gastr. sladkorna glazura glassa
bot. sladkorna pesa barbabietola da zucchero
med. sladkorni bolnik diabetico
sladkorni trs canna da zucchero

sladkóren de azúcar; azucarero

sladkorna industrija (tovarna) industria f (fábrica f ali refinería f) de azúcar
sladkorna pesa remolacha f azucarera
sladkorni trst caña f de azúcar
sladkorni poliv (obliv) baño m de azúcar
sladkorna bolezen diabetes f
sladkorni bolnik diabético m

sladkóren -rna -o prid.
1. de zahăr
□ sladkorna pesa sfeclă de zahăr
□ sladkorni trs trestie de zahăr
2.
□ sladkorna bolezen med. diabet

sladkorna samostalnik
neformalno (bolezen) ▸ cukorbetegség
Pred leti so zdravniki ugotovili, da imam sladkorno. ▸ Évekkel ezelőtt az orvosok megállapították, hogy cukros vagyok.
Sami po sebi še niso znak, da imate sladkorno, vendar lahko pomagajo ugotoviti glavne simptome. ▸ Ezek önmagukban nem jelentik azt, hogy ön cukorbeteg, de segíthetnek a főbb tünetek azonosításában.
Sladkorne je vse več v vseh starostih. ▸ Egyre gyakoribb a cukorbetegség minden korosztályban.