Franja

tēsticulātus 3 (testiculus) moda (testise) imajoč: equi Veg.; subst. testiculāta -ae, f bot. testikuláta = golšec, rastl., sicer imenovana tudi orchion ali mercurialis: Ap. h.

tēthea, n (napačno tēthea -ae, f) (gr. τὰ τήϑεα) téteja ali téteje, vrsta mehkužcev: Plin.

tetrarchēs -ae, m (gr. τετράχης) tetrárh, (knez) četrtník, vladar (knez, poglavar) četrtine dežele (ozemlja), kot naslov manjših vladarjev nasploh knez, vladar, regent, vazal: Auct. b. Alx., Lucan., T. idr., classem coegerat magnam omnibus locis aedificandam curaverat magnam imperatam Asiae Syriae regibusque omnibus et dynastis et tetrarchis et liberis Achaiae populis pecuniam exegerat magnam C., tetrarches nobilis Ci., reges atque tetrarchae H. vazalni knezi. — Soobl. tetrarcha -ae, m: Lucan., Vulg., Ven.

tetricus 3 (beseda neugotovljenega izvora; ni sor. s taeter, teter)

1. strog, oster, hud, osoren, neljubezniv, neprijazen, neprijeten, resen, resnoben, č(e)meren, siten, mračen, temačen, pust, natančen, pikolovski: Col., Sen. ph., Lamp., Cl., Serv. idr., mulier Varr. fr., puella O., deae (= Parcae) Mart., domitor Chimaerae (= Bellerophon) O., disciplina Sabinorum L., febris, tuba, voces Mart. Od tod

2. kot nom. propr. Tetricus mōns (Isid.) ali (pesn.) Tetrica rūpēs (Sil.) ali (subst.) Tetrica -ae, f (Varr., V.) Tétriška gora, strm hrib v Apeninih na Sabinskem vzhodno od Nursije (zdaj Monti Sibillini).

Teucer -crī in Teucrus -ī, m (Τεῦκρος) Tévker

1. Telamonov sin s Salamine, Ajantov polbrat. Ker se je iz Troje vrnil brez brata, ga je oče pognal po svetu; odšel je na Ciper in tam ustanovil novo Salamino: H., O., Corn., Vell., Iust., Hyg., Lact.; „Teucer“ je tudi naslov neke Pakuvijeve žaloigre (tragedije): Ci.

2. Teucrus, prvi trojanski kralj, po mitološkem izročilu priseljenec s Krete, sin Skamandra, Dardanov tast: V., Serv. (ki ima tudi obl. Teucros). — Od tod adj.

1. Teucrius 3 (Τεύκριος) Tévkrov, tévkr(ij)ski, pesn. = trójski, trojánski: moenia, Pergama Sil.; subst. Teucria -ae, f
a) (sc. terra) Tévkrija = trójska (trojánska) dežela, Troáda, Troja; meton. Trojánci: omnis Teucria V.
b) bot. α) vredník, starejše bučenica, vrhovica, žuljevka (Teucrium chamaedrys Linn.): Plin. β) vráničnik, starejše slezeníčnik (Teucrium flavum Linn.): Plin.

2. Teucrus 3 tévkrski, pesn. = trójski, trojánski: O., V., Cat.; subst. Teucrī -ōrum in -ûm, m
a) Tévkri, Trójci, Trojánci: O., V.
b) Rimljani: Sil.

teuchītis -idis, adj. f (gr. τευχῖτις) tevhítida, vzdevek blagodišečega ločja (iuncus, σχοῖνος): laudatissimus ex Nabataea cognomine teuchitis, proximus Babylonius, pessimus ex Africa ac sine odore Plin.

Opomba: V nekaterih izdajah najdemo teuchītēs -ae, m tevhít, loček „oboroženec“: ex iunco odorato sive teuchite Plin.

Teuthrās -antis, voc. Teuthra (Τεύϑρας) Tevtránt

1. Turnov vojak v Vergilijevi Eneidi: V.

2. mitični kralj v Miziji, Tespijev oče: Hyg. Od tod
a) Teuthrantēus 3 (Τευϑράντειος) tevtrántski, tevtrantéjski, mízijski: Caïcus O.
b) Teuthrantius 3 Tevtrántov, tevtrántski: turba O. petdeset Tespijevih hčera (Tevtrantovih vnukinj), regna O.

3. reka v Kampaniji: Pr.; subst. Teuthrantia -ae, f Tevtrántija, Tevtrantova dežela, del Mizije: Plin.

textrīnus 3 (texere)

I. tkalen, tkalski, pletilen, pletilski: opus Vulg. tkanje, pletenje; subst.

1. textrīna -ae, f tkalnica, starejše statvišče: Ap.

2. textrīnum -ī, n
a) tkalska umetnost, tkalstvo, tkanje, pletilstvo, pletenje: Suet., Ambr., Hier. idr., textrini ars Sen. ph.
b) tkalnica, pletilnica: oppidum textrinum fuit Ci., plumariorum textrina Vitr., Tyrii textrini praepositus Amm.; meton. = tkalci: iuxta vehiculi frontem omne textrinum incedit Amm. —

II. k spajanju (sklapljanju, stikanju) sodeč, pripraven (primeren) za spajanje (sklapljanje, stikanje); subst. textrīnum -ī, n ladjedelnica: Isid., idem campus habet textrinum navibus longis Enn. ap. Serv.

Thēbae -ārum, f (Θῆβαι), soobl. Thēbē -ēs, f (Θήβη) Tébe (Téba)

1. Thēbae (Boeōtiae), najstarejše in najznamenitejše, zato tudi glavno mesto Bojotije, rodni kraj pesnika Pindarja; te „sedmerovratne Tebe“ oz. „Tebe s sedmerimi vrati“ je po mitološkem izročilu zgradil Kadmos: Acc. ap. Prisc., Varr., Ci., L., N., O., Plin. idr.; v soobl. Thēbē: O.

2. Thēbae, „stovratne Tebe“ oz. „Tebe s stoterimi vrati“, staro glavno mesto Zgornjega Egipta (Thebais) ob Nilu, prej prestolnica egiptovskih kraljev, pozneje imenovano Διὸς πόλις (Diospolis): T., Mel., Plin. idr., hecatompyloe Thebae Amm., Thebas Thebaidos, quae hecatompylae appellantur Hyg.; v soobl. Thēbē: Plin., Iuv.

3. Homerjeve Thēbae, mesto v Miziji, ki ga je uničil Ahil, prestolnica Eetiona, Hektorjevega tasta: O., Pr.; v soobl. Thēbē: Cu., Plin.; zelo rodovitna pokrajina okrog tega mesta se je imenovala Campus Thebes L. ali Campus Thebe Mel. (τὸ Θήβης πεδίον) Tebsko (Tebansko) polje, Tebska (Tebanska) ravnica, Tebska (Tebanska) ravan.

4. Thēbae (Thessalae, Phthīōticae ali Phthīae, Θῆβαι αἱ Φϑιώτιδες), primorsko mesto v tesal(ij)ski Ftiotidi, pozneje imenovano Φιλίππου πόλις (Philippopolis): L., Plin.

5. Thēbae Lūcānae Lukan(ij)ske Tebe, ki jih že za časa Katona starejšega ni bilo več: Plin.

6. kraj na Sabinskem: Varr. (ki piše Tēbe). — Od tod adj.
a) Thēbaeus 3 (Θηβαῖος) tébski, tebájski, tebánski (= k egiptovskim Tebam sodeč): Cl.
b) Thēbaïcus 3 (Θηβαϊκός) tébski, tebájski, tebánski (= v egiptovskih Tebah, iz egiptovskih Teb): Plin.; subst. Thēbaïcae -ārum, f (sc. |palmulae) tébski (tebájski, tebánski) datelj(n)i: Stat.
c) Thēbaïs -idis in -idos, f tébska, tebájska, tebánska α) = k bojotijskim Tebam sodeča, iz bojotijskih Teb (prihajajoča): chelys Stat. Tebanca Amfiona; subst. αα) Thēbaïdēs -um, f (sc. feminae) Tebánke: O. αβ) Thebaïs -idos, f Tebáida, Stacijeva pesnitev o bojotijskih Tebah: Iuv. β) = k egiptovskim Tebam sodeča, iz egiptovskih Teb (prihajajoča); subst. Thēbaïs (sc. terra) Tebáida = Zgornji Egipt (z glavnim mestom Tebe): Plin., Hyg.; poznolat. soobl. Thebaïda -ae, f: Hier., Cass., Isid. γ) = k mizijskim Tebam sodeča, iz mizijskih Teb (prihajajoča); subst. Thēbaïs (mizijska) Tebánka: Thebais est Andromache O.
d) Thēbānus 3 tébski, tebájski, tebánski α) = k bojotijskim Tebam sodeč: agri Acc. ap. Non., modi H. Pindarjevi napevi, oratores Ci., arx (urbs) H. = bojotijske Tebe, deus Pr. = Hercules, dea O. = Ino (Leucothea, Matūta), mater = Agave O. ali Niobe Stat., genetrix Stat. = Leucothea, soror O. = Antigone (Eteoklova sestra), duces Pr. ali fratres Lucan. ali par Petr. = Eteocles in Polynices, semina O. zmajevi zobje, ki jih je posejal Tebanec Kadmos, aenigma Mart. tebanske Sfinge; subst. Thēbānus -ī, m Tebánec, preb. Teb: Epaminondas, Pelopidas, nemo N., Phrixus Mart.; pogosto pl. Thēbānī -ōrum, m Tebánci: Ci., L., N., Corn. β) = k mizijskim Tebam sodeč: mater V. ali subst. Thēbāna -ae, f Tebánka = Andromache: V.

thēriacus 3 (gr. ϑηριακός) pomagajoč (učinkujoč) proti živalskemu (zlasti proti kačjemu) strupu, protistrupen: pastilli Plin., vitis Pall.; subst.

1. thēriaca -ae, f in thēriacē -ēs, f sredstvo (zdravilo) proti kačjemu piku: Plin., Tert., Hier., Isid.

2. thēriaca -ōn, n sredstva (zdravila) proti ugrizom strupenih živali, zlasti kač: Macer ap. Char.

Thēse͡us -eī in -eos (O.), acc. -eum in -ea (V. idr. pesniki), voc. -e͡u (O., Cat., Stat.), m (Θησεύς) Tezêj, atenski kralj, Ajgejev (Egejev) sin (po mitološkem izročilu Pozejdonov (Neptunov) sin), Pejritoov (Pejritojev) prijatelj. Premagal je razbojnika Perifeta in Sinisa, na Kreti ubil Minotavra in od tam odpeljal Ariadno kot soprogo, a jo je zapustil na otoku Naksos. Z Amazonko Hipolito je imel sina Hipolita, v katerega se je zaljubila njegova mačeha Fajdra (Phaedra), Tezejeva druga soproga, Ariadnina sestra: Ci., O., V., Cat., Stat., Val. Max., Macr., Hyg. idr. — Od tod

1. adj. Thēsēis -idis, f (Θησηΐς) tezêjska; kot subst. Tezéida, naslov neke pesnitve, ki je slavila Tezeja: Iuv.

2. adj. Thēsēïus 3 Tezêjev, tezêjski: heros O., dicta Stat.

3. adj. Thesēus 3 Tezêjev, tezêjski: fides O. zvestoba (do Pejrito(j)a), crimen O. (ker je Tezej zapustil Ariadno); pesn. = aténski: Hymettus Mart., via Pr. pot, ki vodi v Atene.

4. patron. Thēsīdēs -ae, m Tez(e)íd = Tezejev sin = Hippolytus: O.; toda pl. Thēsīdae -ārum, m Tez(e)ídi = Aténci: V.

Thespiae -ārum, f (Θεσπιαί) Téspije

1. staro mesto v južni Bojotiji ob vznožju Helikona: Ci., Plin. — Od tod
a) adj. Thespiacus 3 (Θεσπιακός) téspijski: moenia Val. Fl., luci Stat.
b) Thespias -adis, f (Θεσπιάς) téspijska, iz Téspij prihajajoča (izhajajoča, izvirajoča): Thespiades deae O.; subst. Thespiadēs -um, f Tespiáde = Muze: Ci.
c) Thespius 3 téspijski: Val. Fl.; subst. Thespiī -ōrum, m Téspijci, preb. Tespij: Arn.
d) subst. Thespiadēs -ae, m Téspijec, pesn. = Bojo(t)čán, Bojótijec: Val. Fl. (o Argu, ki je zgradil ladjo Argo); pl. Thespiadae -adum, m Tespiádi = priseljenci iz Tespij = iz Tespij priseljeni prebivalci Krotona: Sil.
e) Thespiēnsēs -ium, m Téspijci: Ci., L.

2. mesto v Tesaliji: Plin.

Thessalī -ōrum, m (Θεσσαλοί) Tesál(ij)ci, preb. Tesalije (gl. spodaj Thessalia), epirsko pleme, ki je okrog l. 1000 prodrlo v dolino Peneja: Ci., L., Mel., Plin. — Od tod adj.

1. Thessalus 3 (Θεσσαλός) tesál(ij)ski, iz Tesalije prihajajoč (izhajajoč, izvirajoč): pectora Acc. ap. Prisc., equites L., Suet., dux Val. Fl. = Iason, victor H. = Achilles (ki je Tesal(ij)ec); tako tudi ignes H. = v Ahilovem taboru, tela Pr. = Ahilove, currus Val. Fl. = Ahilov, pubes, ora Cat., pinnus O., Stat. ali puppis Val. Fl. = ladja Argo, tentoria Val. Fl. = Argonavtov (Argoplovcev), Tempe H. (med Oso in Olimpom), terra O., Tib., solum Sen. tr., frena Val. Fl., philtra Iuv., veneficus Pl., saga Pr., vox H. čaroven glas, venena H. čarovni strup(i), turba Lucan. čarovnikov, čarovniška; occ. subst.
a) Thessalus -ī, m Tesál(ij)ec = Achilles O., Thessalus senior Stat. = Chiron. — Kot grško lastno ime: Thessalus Lampsacenus Ci. Tesal Lampsačan, Tesal iz Lampsaka.
b) Thessala -ae, f Tesál(ij)ka: casta Cl. = Alcestis; tudi = tesál(ij)ska čarovnica: Lucan., Cl.

2. Thessalicus 3 (Θεσσαλικός) tesál(ij)ski: Plin., Mart. idr., equi Varr., iuga O. pogorje Pelion, aggeres Sen. tr. pogorje, Haemus Lucan. trakijski, dux = Achilles Sen. tr. ali Acastus (Pelionov sin) Sen. tr. ali = Iason Val. Fl., axis Sen. tr. = Ahilov voz, navalia Sen. tr. = Ahilovo ladjevje, crines Cl. = Ahilovi lasje, color Lucr. škrlat, purpur (ki so ga izdelovali v Tesaliji), trabs Sen. tr. = ladja Argo, reges Val. Fl. = Argonavti, remi Val. Fl., Cl. ladje Argo, tyrannus Val. Fl. = Pelion, venenum O., Val. Fl., caedes Lucan. = bitka med Cezarjem in Pompejem (gl. spodaj pod Thessalia).

3. Thessalius 3 tesál(ij)ski: O., Lucan., Ap. Od tod subst. Thessalia -ae, f (Θεσσαλία, sc. γῆ) Tesálija, dežela med Makedonijo, Epirom, Dorido, Lokrido in Egejskim morjem, znana po zdravilnih zeliščih, prav zato pa tudi zloglasna kot čarovniška dežela; slovela je po konjereji (od tod tudi mitološko izročilo o Kentavrih, ki so prvi krotili konje) in po bitki na poljani pri Farzalu, kjer je Cezar l. 48 premagal Pompeja: Ci., O., Cat., Pr., Mel., Plin., Lucan., Ap. (z loc. Thessaliae = in Thessaliā) idr.

4. Thessalis -idis, f (Θεσσαλίς) tesál(ij)ska: ara O. Laodamejin, umbra Pr. senca (= duh) Protezilaja, Laodamejinega soproga; kot subst.
a) Tesál(ij)ka: O., Cl.
b) čarovnica: Lucan.

Thessalonīcē -ēs, f (L., Mel., Plin.) in Thessalonīca -ae, f (Ci., L., Vulg.) (Θεσσαλονίκη) Tesaloníka

1. novejše ime za Thermē, mesto v Makedoniji (zdaj Saloniki, Solun). — Od tod subst. Thessalonīcēnsēs -ium, m Tesaloníčani, preb. Tesalonike: Ci., Eccl.

2. (v obl. Thessalonīcē) hči makedonskega kralja Filipa: Iust.

Thestĭus -iī, m (Θέστιος) Téstij

1. kralj v Etoliji (Ajtoliji), Agenorjev sin, oče Lede, Altaje, Pleksipa in Tokseja: O., Hyg. — Od tod patron.
a) Thestias -adis, f (Θεστιάς) Testiáda = Testijeva hči = Altaja: O.
b) Thestiadēs -ae, m (Θεστιάδης) Testiád = Testijev potomec: Thestiadae duo O. = Plexippus in Toxeus, respice Thestiaden O. = Meleagra, Altejinega sina.

2. = Thespius -iī, m (gl. Thespius).

Thestor -oris, m (Θέστωρ) Téstor, Kalhantov oče: Hyg. — Od tod patron. Thestoridēs -ae, m (Θεστορίδης) Testoríd = Testorjev sin = Calchas Kalhant: O., Stat.

Thrāces -um, acc. -es in -as, m (Θρᾷκες) Tračáni, Trákijci, preb. dežele Trakija: L., V., O., N., Sen. ph., Fl.; sg. Thrāx -ācis ali Thraex (slabo Thrēx) -aecis (-ēcis), m (Θρᾷξ)

1. (nav. kolekt.) Tračán, Trákijec: Sen. tr., Aus.

2. pesn. adj. = trákijski, tráški, tračánski: equi O., Lycurgus H.

3. occ. (poseb. v obl. Thraex) Tračán (tračán), Trék (trék), Trák (trák) = gladiator v traški (tračanski) bojni opravi, po traško (tračansko) oborožen gladiator: Ci., Thrax est Gallina Syro par? H. — Od tod adj.

1. Thrācus (Thraecus) 3 trákijski, tráški, tračánski: Val. Fl., palus, natio, homo Gell.; subst.
a) Thrācē (Thraecē, Thrēcē) -ēs, f (Θρᾴκη, Θρῄκη) (H., O.) ali v lat. obl. Thrāca (Thraeca) -ae, f (Enn. fr., Ci., V., H.) Trákija.
b) Thrācus -ī, m Tračán, Trákijec: Gell.

2. Thrācius (Thraecius, Thrēcius) 3 (Θρᾴκιος, Θρῄκιος) trákijski, tráški, tračánski: Varr., Sen. tr., Stat., Plin. idr., Thracius equus, ventus H., Thracius Orpheus V., Thraeciae notae Ci., Thraecia Baccha O.; subst.
a) Thrācia ali Thraecia (Thrēcia) -ae, f (Θρᾳκία) Trákija: Varr., L., O., Cu., Val. Max., Sen. ph., Lucan., Mel., Plin. idr.
b) Thrācius -iī, m Tračán, Trákijec: Gell.
c) Thrācium (thrācium) -iī, n tráška (tračánska) bojna oprava: Petr.

3. pesn. Thrēïcius 3 (Θρῃίκιος)
a) trákijski, tráški, tračánski: sacerdos V. ali vates O. = Orpheus, lyra Pr. = Orfejeva, notae Ci., penates O. = traškega kralja Diomeda, Samus V. = Samothracia.
b) tesál(ij)ski: vertex Pindi Sen. tr.

4. Thraeïssa (Thrēïssa) (V., Val. Fl.) ali (skrč.) Thraessa (Thrēssa) (H., O., N., Sen. ph.) -ae, f trákijska, tráška, tračánska, kot subst. Trákijka, Tračánka.

5. Thraecidicus (thraecidicus) 3 h gladiatorju Tračánu (tračánu, Tréku, tréku (Thraex)) sodeč, Trékov (trékov), tréški, Trákov (trákov), tráški: parma Plin., gladius Aus.; subst. Thraecidica (thraecidica) -ōrum, n Trékovo (trékovo, Trákovo, trákovo) orožje, tréško (tráško) orožje = orožje, kakršno ima gladiator Tračan (tračan, Trek, trek, Trak, trak).

6. Thracēnsis -e trákijski, tráški, tračánski: Heracles Thracensis Cass.

Opomba: Zapis Thraex, Thraeissa, Thraessa, Thraecidicus (ne Threx, Thrēissa, Thrēssa, Thrēcidicus) najdemo v najboljših rokopisih in na napisih.

Thūringī (Thŏringī, Tūringī, Tŏringī) -ōrum, m Turíngi (Toríngi), germansko pleme. — Od tod adj. Thoringus 3 toríngijski, torínški: terra Ven.; subst.

1. Thoringī -ōrum, m toríngijski (torínški) konji: Veg.

2. Thoringia -ae, f Toríngija, dežela Toringov: Ven., Cass.

Thyestēs -ae in -is, m (Θυέστης) Tiést, Pelop(s)ov sin, Atrejev brat, oče Ajgista (ta se je rodil kot plod Tiestovega krvoskrunskega razmerja s hčerjo Pelopejo). Atrej je Tiesta pregnal, ker mu je zapeljal soprogo, a kmalu ga je poklical nazaj in mu postregel z mesom njegovih sinov, Tantala in Plejstena. Naposled je Atreja ubil Ajgist: Pl., Ci., Varr., O., H., Lucan., Pers., Ap., Hyg. — Od tod adj. Thyestēus 3 (Θυέστειος) Tiéstov, tiéstski, tiéstovski, tiestéjski: mensae O., preces H. kletve, exsecratio Ci.; patron. Thyestiadēs -ae, m (Θυεστιάδης) Tiestiád = Tiestov sin = Ajgist: O., Cl.

thymela -ae, f in thymelē -ēs, f (gr. ϑυμέλη) tímela, vzvišen, oltarju podoben štirikoten prostor v atiškem gledališču sredi plesišča za zbor (gr. ὀρχήστρα), kjer je stal zborovodja; pozneje = gledališče, gledališka igra: actuarii thymelae (= thymelici): Cod. Th. — Od tod adj. thymelicus 3 (gr. ϑυμελικός)

1. tímelski = k (plesnemu) zboru sodeč; subst. thymelicī -ōrum, m (gr. ϑυμελικοί) zborski plesalci na tímeli (naspr. σκηνικοί = scenici pravi igralci): scenici et thymelici Vitr., Ulp. (Dig.).

2. pozneje (= scenicus) gledališki, gledališčen, teatrski, teatraličen: choragium Ap., obscoenitas Aug., saltator Cass.; subst.
a) thymelicus -ī, m (gledališki) igralec
b) thymelica -ae, f (gledališka) igralka: Cod. Th.