Franja

azar moški spol naključje, slučaj; smola v igri

al azar na slepo srečo
por azar slučajno, morda
juego de azar hazardna igra

Azubi, der, (-s, -s), die, (-, -s) vajenec/vajenka, učenec/učenka v gospodarstvu

azzurrabile

A) agg. šport ki se poteguje za vstop v italijansko državno reprezentanco

B) m, f kandidat za italijansko državno reprezentanco

bȁbosūk m dial., iron. mož, ki se je priženil k vdovi v njen dom

babúljak -ljka m
1. okrogel kamenček
2. kamen v kaldrmi: izmedu babuljaka ponikla je trava

baby-farmer [béibifa:mə] samostalnik
oseba, ki jemlje tuje otroke v rejo, rejnik, -nica

baby-sit [béibisit] prehodni glagol
varovati otroke v odsotnosti staršev

baby-sitter [béibisitə] samostalnik
varovalec, -lka otrok v odsotnosti staršev

bacchātim, adv. (bacchārī) v bakhantski divjosti (besnosti, blaznosti, razuzdanosti, razposajenosti): Ap.

bacchico agg. (m pl. -ci) bakhovski; v čast boga Bakha:
orge bacchiche bakanalije

bacchor -ārī -ātus sum (Bacchus)

I. intr.

1. bakhovo obhajati, Bakhov praznik slaviti: Baccha bacchans Pl., bacchari cum aliquo Plin.; od tod bacchantēs -ium (pesn. -um), f = Bacchae, bakhantke: bacchantium fremitus, bacchantium lusus Cu., similes bacchantibus Cu., Cithaeron … bacchantum voce sonabat O., bacchantum ritu O.

2. pren.
a) (o ljudeh nasploh) α) bakhantsko razgrajati, divjati, vreščati, besneti: Vulg., tum baccharis, tum furis Ci., quanta in voluptate bacchabere? Ci. se boš po bakhantsko naslajal, bacchari in vestra caede Ci., non ego sanius bacchabor Edonis H., bacchans et grassans Suet. besneči grozovitež. β) divje poditi se, dreviti se, bloditi, klatiti se: Lucr., Lamp., Cl., medias Italum per urbes V., saevit inops animi (regina) totamque incensa per urbem bacchatur V.
b) (o živahnem govorniku ali njegovem govoru) bakhantsko vnemati se: quod eos, quorum altior oratio … esset …, furere atque bacchari arbitraretur Ci., dicendi genus, quod … inanibus locis bacchatur Q.; (o pesniku) z bakhantskim zanosom naslajati se: ad aras Stat.; (o zamaknjeni vedeževalki) besneti: immanis in antro bacchatur vates V.
c) (o rečeh) α) divjati, besneti, vihrati: Val. Fl., Boreas bacchatur ab arcto O., bacchante vento H., fama bacchatur per urbem V. se bliskoma širi. β) (šalj.) prekipevati: ubi bacchabatur aula, cassabant cadi Pl.

— II. trans.

1. Bakha klicati, bakhovski klic (euhoe) zaganjati: euhoe bacchantes Cat.

2. pt. pf. bacchātus 3 (s pass. pomenom) od bakhantk zdivjan, od bakhantovanja odmevajoč, bučeč: Val. Fl., Stat., Cl., bacchata iugis Naxos V., virginibus (grški dat.) bacchata Lacaenis Taygeta V. koder so se drevile besneče lakonske device.

3. v bakhantskem zanosu pesniti: carmen Iuv.

bache moški spol neravna pot; (izvožen) kolovoz; luknja v tlaku

backache [bǽkeik] samostalnik
bolečine v hrbtu, lumbago

back-bench [bǽkbenč] samostalnik
zadnja klop v skupščini

back-bencher [bǽkbenčə] samostalnik
poslanec, ki sedi v zadnji klopi in ki ni član kabineta

back-drop [bǽkdrɔp] samostalnik
zastor v ozadju odra

backlog [bǽklɔg] samostalnik
poleno v zadnjem delu ognjišča
pogovorno rezerva; ostanek (plačila)

bȁcko bȁcka m najstarejši oven v čredi

backwoodsman [bǽkwudzmæn] samostalnik
ameriško mejaš, pionir
figurativno neotesanec, surovež, divjak
britanska angleščina, pogovorno član Zgornjega doma, ki se le redkokdaj ali sploh ne prikaže v parlamentu

badavàdžisati -išēm, badavadžìjati -ām, badàvadžiti -īm živeti v brezdelju