Franja

povédati dire, raconter, rapporter, conter ; familiarno chanter

ne povedati taire
na kratko povedati être bref, s'expliquer en peu de mots
na pamet povedati réciter par cœur
povedati banalnosti (ironično) dire des vérités premières
povedati brez ovinkov parler franc(hement) (ali ouvertement, sans détours, sans ambages)
povedati komu nekaj krepkih en dire des dures à quelqu'un
povedati resnico dire la vérité, dire vrai
povedati komu resnico v obraz dire son fait à quelqu'un
povedati svoje ime (priimek) se nommer, décliner son nom
povedati svoje mnenje dire son avis, émettre (ali exprimer, manifester) son opinion
povedati zgodbo raconter une histoire
brezobzirno povedati svoje mnenje dire carrément son avis (ali sa façon de penser), ne pas y aller par quatre chemins, ne pas l'envoyer dire
komu povedati svoje mnenje dire son fait (ali ses quatre vérités) à quelqu'un, faire la leçon à quelqu'un
komu kaj na uho povedati dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un
komu kaj strogo zaupno povedati dire quelque chose à quelqu'un dans le creux (ali dans le tuyau) de l'oreille
naprej povedati redire
imeti mnogo povedati (en) avoir long à conter
imeti vedno kaj povedati (familiarno) avoir de la conversation
tajnost se ne sme povedati naprej un secret ne doit pas se répéter
tega vam (žal) ne bi znal povedati je ne saurais vous le dire
o tem bi jaz lahko veliko (marsikaj) povedal j'en sais quelque chose, je pourrais vous en dire des nouvelles
česa ne poveste! vous en dites de belles!
ne povejte tega njemu naprej n'allez pas le lui redire

povêsti (povedem) conduire, mener

povesti naprej mener en avant

povléči (-vléčem)

A) perf.

1. tirare:
povleči za zvonec tirare il campanello
povleči koga za lase tirare i capelli a qcn.
povleči mreže tirare le reti
povleči naprej, nazaj, ven tirare avanti, indietro, fuori
povleči k sebi, na svojo stran tirare a se, dalla propria parte
povleči nase (obleči) vestire, indossare, infilare, mettere

2. (zajeti in spraviti vase)
povleči dim tirare una boccata
povleči požirek fare un sorso

4. pren. attirare, attrarre, trascinare:
povleči na kriva pota trascinare sulla cattiva strada

5. pog. (odložiti) rimandare

6. nareč. (pobranati) erpicare

7. redko (zapihati) soffiare, tirare; pog. pren.
povleči dreto russare, ronfare
povleči koga za nos ingannare, fregare qcn.
povleči koga za ušesa tirare le orecchie a qcn.

B) povléči se (-vléčem se) perf. refl. pog. ritirarsi

požírati (-am) | požrêti (-žrèm)

A) imperf., perf.

1. inghiottire, ingerire, ingoiare, ingollare, deglutire, trangugiare:
požirati hrano, tekočino inghiottire, ingurgitare, trangugiare il cibo, le bevande; ekst. divorare
požirati s pogledom divorare con lo sguardo

2. ekst. inghiottire, smaltire, assorbire:
kanal ne požira več il canale è intasato, occluso
trg proizvodnje ne požira il mercato non è in grado di smaltire la produzione

3. pren. inghiottire, ingoiare, trangugiare, mangiare:
požirati solze inghiottire le lacrime
požirati nasilje ingoiare soprusi
požirati besede (slabo izgovarjati) mangiare le parole
požirati žalitve, jezo inghiottire offese, trangugiare la bile

4. pren. divorare, consumare, distruggere:
dejavnost, ki požira veliko denarja un'attività che divora somme enormi
plamen požira poslopje le fiamme divorano lo stabile
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
artist požira meč il giocoliere ingoia la spada
avto je požiral kilometre l'automobile divorava i chilometri
učenci kar požirajo učiteljeve besede gli scolari pendono dalle labbra del maestro
požirati knjige leggere avidamente
pren. požirati sline avere l'acquolina in bocca
uši ga bodo požrle è pieno di pidocchi
kar naprej, saj vas ne bomo požrli avanti avanti, non vi mangiamo mica
požreti besedo rimangiarsi la parola, venir meno alla parola
požreti koga živega avercela con qcn.
požirati živce komu innervosire qcn., far saltare i nervi a qcn., dare ai nervi a qcn.

B) požírati se (-am se) | požreti se (-žrém se) imperf., perf. refl. rodersi, arrovellarsi; ekst. litigare:
požirati se od jeze mangiarsi il fegato
ne bom se mešal, naj se sami med seboj požrejo io non mi impiccio: se la vedano tra loro

prae-ceps (stlat. praecipes: Enn., Pl., Prisc.) -cipitis (prae in caput; iz *prae-caput-s, gen. praecipitis iz *prae-caputis (-capitis))

I. adj.

1.
a) strmoglav; z glavo navzdol, na glavo, naglavíčki (adv.): aliquem praecipitem dare (in pistrinum) Ter. ali deicere (de porticu in forum) Ci. ali mittere (de muro) Auct. b. Hisp. ali proicere (in undas) V. strmoglaviti koga, vreči koga na glavo (z glavo naprej), se praecipitem dare (tecto) H., semet ipsi in pelagus ex certa rupe praecipites dant Mel. ali se praecipitem iacere (e vertice scopulorum) Cat. strmoglaviti (se), vreči se, ruente equo praeceps ad terram datur L. strmoglavljen na tla, vržen (na glavo), zvrnjen na tla, utinam mi esset aliquid (= gladius), quo nunc me praecipitem darem Ter. kamor bi se vrgel = kamor bi se nasadil, ab equo praeceps decĭdit in arva O., ire praecipitem in lutum Cat.
b) metaf. navzdol (naprej) nagnjen (obrnjen), nagnjen, nagibajoč se, naslanjajoč se k čemu: Amm. idr., palmites Col., nec cum praecipitem Oceani rubro lavit aequore currum V., sol praeceps in occasum L., praeceps in noctem diei tempus Cu., praecipiti iam die L. ko se je dan že nagibal k večeru, aestas S. iztekajoče (končujoče) se poletje, autumnus Amm.
c) (o čustvih, strasteh) nagnjen k čemu, dovzeten za kaj: Suet. idr., praeceps in avaritiam et crudelitatem animus L., praeceps ingenio in iram erat L., animus ad flagitia praeceps T., praeceps ad explendam cupidinem S.

2. (o krajih) strm, prepaden, nagnjen, brežen, navzdolnji, navzdol usmerjen (vodeč): via Ci., fossae V., saxa L., praeceps et abrupta rupes Cu., murus in salum praeceps Cu., locus praeceps et declivis C.; pren.: iter ad malum praeceps et lubricum Ci.; metaf. poguben, škodljiv, neugoden, nevaren: remedium Cu., tempus O., praeceps periculo victoria L. dvomna, dvomljiva, pomisleka vredna, premisleka (pomisleka) potrebna.

3. (na vrat na nos) hiteč, hiter, nagel, uren, jadrn, bežeč, ubežen; nagloma, (na)hitro, nepričakovano, nenadoma, na slepo, naključno, nenačrtno (adv.): cursus Cu., ventus O., amnis H. hitro tekoča, columbae V. bežeči, begotni, nox O. hiteča, hitro minevajoča, profectio Ci., praeceps curru desilit O., praeceps amensque cucurri O., praecipites se fugae mandabant C., praecipitem agere (poditi, preganjati, goniti, drevíti) aliquem C., Ci., in gloriam praeceps agebatur T. je drvel, je drevil, per mala praeceps fertur H. slepo drvi, collega in causam praeceps erat L.; metaf. prenagel (prenagljen), prehiter, preveč uren (jadrn), preuren, prejadrn, nepremišljen, nepreudaren, vročekrven, razvnet: Suet., homo in omnibus consiliis praeceps Ci., caecum et praecipitem ferri in causā Ci., vir praeceps animi (loc.) V., praeceps furor, oratio, celeritas dicendi Ci., praeceps vestra legatio fuit L.; subst. m: stoliditate quidam praecipites Amm. drzneži, drzoviteži; occ. (predik.) v pogubo idoč (hiteč): mulier praeceps luxuriā abierat S., ab inimicis praeceps agor S., agunt eum praecipitem poenae civium Romanorum Ci. ga je pogubila, ambitione praeceps datus est S., homo demens et ad poenam exitiumque praeceps Corn. nezadržno drveč v kazen in pogubo (kazni in pogubi nasproti), suo more praecipitem ire S. umreti, poginiti, praecipitem cadere S. —

II. subst. n strmina, „navzdolje“, glob(oč)ina, prepad, brezno: Plin., Sen. ph., Vell. idr., turris in praecipiti stans V., per praecipitia fugere L., in praeceps iacere T., in praeceps ferri O. ali deferri L. dol pasti; metaf. prepad = nevarnost: rem publicam in praeceps dederat L. je (bil) spravil (je (bil) pripeljal) na rob prepada = v skrajno (hudo, izjemno, veliko) nevarnost, levare aegrum ex praecipiti H. —

III. adv. praeceps v glob(oč)ino, v prepad: moles … immensam vim mortalium praeceps trahit T. potegne s seboj v globino; metaf.: eversio rei familiaris dignitatem ac famam praeceps dabat T. je spravila v nevarnost, je bila nevarna.

prae-posterus 3, adv. -ē (praeposterus)

1. (narobe) obrnjen, naroben, nepravi, napačen, nepravočasen (= ob nepravem času): praeposteris consiliis utimur Ci., gratulatio Ci., tempora Ci., praepostere (narobe, napačno, napak) agere cum aliquo Ci., quid tam perversum praeposterumve dici aut excogitari potest? Ci., ne quid perturbatum ac discrepans aut praeposterum sit Ci., nihil tam praepostere, tam incondite, tam monstruose cogitari potest Ci., litterae praeposterae (ne po vrstnem redu) redditae Ci. ep., ordo Lucr., frigus Sen. ph., omnia naturae legibus praepostera O. naravnim zakonom nasprotno, v nasprotju z naravnimi zakoni, natalis Plin. obrnjeni porod = porod, pri katerem se otrok rodi z nogami naprej, ficus Plin. ob nepravem času (= ali prezgodaj ali prepozno) rastoča, praeposteri aut praeproperi rigores Plin., praepostere calceum inducere Plin. narobe obuti čevelj (= obuti levi čevelj nam. desnega), praepostera et intempestiva oratio Plin. iun., dixi … sed, quamquam praepostere, reddetur Plin. iun., ambitio T., imperfecte atque praepostere atque inscite syllogismo esse usum Epicurum dicit (sc. Plutarchus) Gell., gradus, pondera, aetates dignitatesque dinoscere, ne in oratione praepostere, ut in temulento ac perturbato convivio, collocentur Fr., errorem hominibus intervenisse praepostere plurimis enuntiantibus Fest.

2. metaf. narobe (napačno, napak, absurdno, nesmiselno, bedasto) ravnajoč, prekast: praeposteros habes tabellarios Ci., ut erat semper praeposterus atque perversus Ci., imperator Ci., homines S.

praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. — Od tod praetor maximus L. = dictator.

2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.

predel|ovati (-ujem) predelati (immer wieder, ständig, laufend) ➞ → predelati^1,2
predelovati naprej weiterverarbeiten
ki predeluje … -verarbeitend
(tobak tabakverarbeitend, umetne mase kunststoffverarbeitend, železo [eisenverarbeitend] Eisen verarbeitend)

prém -a, -o straight; direct; rectilineal, rectilinear

prém, -a, -oo prislov straight
v prém, -a, -oi črti in a straight line
prém, -a, -oa steza straight path
iti prém, -a, -oo naprej to go straight on

premakn|iti (-em) premikati bewegen, in Bewegung setzen; (pomakniti) rücken, verrücken (naprej vorrücken, nazaj zurückrücken), verschieben; (prestaviti) versetzen (mejnik ein Grenzzeichen versetzen); kazalce na uri: umstellen; sliko pri fotografiranju: verwackeln; figurativno zadeve ipd.: in Gang bringen, ins Rollen bringen, in [Fluß] Fluss bringen

premákniti (-em) | premíkati (-am)

A) perf., imperf.

1. spostare, muovere:
premakniti ni mogel ne rok ne nog non era capace di muovere né braccia né gambe

2. smuovere

3.
premakniti, premikati naprej, nazaj, v desno, v levo, ven tirare, spostare avanti, indietro, a destra, a sinistra, fuori
pren. premakniti pogajanja z mrtve točke disincagliare le trattative
pren. nobena prošnja ga ne premakne non lo smuove nessuna preghiera
ne premakniti pogleda s koga non distogliere lo sguardo da qcn.
premakniti datum sestanka spostare la data della riunione, rinviare la riunione a nuova data
šah. premakniti kralja muovere il re
človek je sposoben tudi gore premikati l'uomo è capace di smuovere le montagne
težko premikati kosti, pero muoversi, scrivere con difficoltà
grad. premikati z grezilne črte spiombare

B) premakníti se (-em se) | premíkati se (-am se) imperf., perf. refl.

1. spostarsi, percorrere:
vsak dan smo se premaknili nekaj kilometrov ogni giorno percorremmo alcuni chilometri

2. muoversi, andarsene, uscire:
več dni se ni premaknil od doma non è uscito di casa parecchi giorni
ne premakni se, če ti je življenje drago fermo, se hai cara la vita

3. cambiare, migliorare:
cela stoletja se ni nič premaknilo sono secoli che non è cambiato nulla
bolezen se nikamor ne premakne le condizioni del malato non migliorano
čas se ni nikamor premaknil il tempo non passava mai
zadeva se je premaknila (z mrtve točke) la pratica ha finalmente preso l'avvio
lingv. naglas se premika l'accento è libero

premier, ère [prəmje, ɛr] adjectif prvi; poprejšnji, prvoten; pra-; najvažnejši, najpomembnejši, najvišji, najbistvenejši; glavni; masculin prvo nadstropje; prvi dan v mesecu; najboljši učenec v razredu; féminin vozovnica 1. razreda; théâtre premiera; prva vrsta, loža; 1. razred francoske gimnazije; šefinja (damskega) salona; typographie prva korektura (stolpci); automobilisme prva prestava

tout premier čisto prvi
dès le premier jour že od prvega dne (dalje)
de première! (familier) izvrstno! izredno! prima!
en premier lieu predvsem, v prvi vrsti
au, du premier coup pri prvem poskusu
de première main iz prve roke
la tête la première z glavo naprej
de premier choix prvovrsten
premier de l'an novoletni dan
le premier Empire prvo cesarstvo (1804-1815)
premier (ministre) ministrski predsednik (v Veliki Britaniji)
premier-né a prvorojen; masculin prvorojenec
première page féminin naslovna stran
premier plan masculin ospredje
le premier venu prvi prišlec, kdorkoli
enfant masculin du premier lit otrok iz prvega zakona
enseignement masculin du premier degré osnovno šolstvo
corriger en première (typographie) napraviti prvo korekturo
jeune premier masculin, (théâtre) mladi ljubimec
matières féminin pluriel premières surovine
nombre masculin premier praštevilo

premieren pridevnik
1. (o umetniški predstavi) ▸ premier, bemutató, ősbemutatóNadaljevanka je svojo premierno uprizoritev doživela leta 1998, snemali pa so jo vse do 2004. ▸ A sorozatot 1998-ban kezdték vetíteni, és 2004-ig forgatták.
Film je na premiernih predvajanjih zaslužil 30,5 milijona dolarjev. ▸ A film a bemutatókon 30,5 millió dollárt hozott.
Od svojega premiernega predvajanja naprej je MTV močno spreminjal glasbeno industrijo. ▸ Indulása óta az MTV forradalmasította a zeneipart.

2. v športnem kontekstu (o nastopu ali dosežku) ▸ bemutatkozó, elsőSeverni Irci so v svojem premiernem nastopu na evropskem prvenstvu prišli do prve zmage. ▸ Észak-Írország megszerezte első győzelmét az első Európa-bajnokságán.
Malce nerealna so namreč pričakovanja javnosti, ki od nas že v premierni sezoni zahteva vrh. ▸ Kissé irreálisak a közönség elvárásai, amelyek már az első idényben csúcsteljesítményt céloznak meg.
Svoj potencial je potrdil maja letos s premierno kolajno na velikih tekmovanjih. ▸ Idén májusban megerősítette a benne rejlő lehetőségeket, amikor megnyerte első érmét egy nagy versenyen.
Premierna zmaga v karieri je bila zame najlepša. ▸ Pályafutásom első versenyének megnyerése volt a legszebb dolog számomra.

3. (o izdelku) ▸ bemutató, premier
Domačim obiskovalcem je bila najbolj zanimiva nemška premierna predstavitev strežnika SQL Server 7.0. ▸ A hazai látogatók számára a legérdekesebb az SQL Server 7.0 németországi bemutatója volt.
Takoj po premierni predstavitvi je postalo jasno, da gre še za eno od tistih hitrih jadrnic, ki jih bo treba na regatah premagovati. ▸ Amint a premiert megtartották, világossá vált, hogy ez is egy olyan fürge vitorlás, amelyet majd le kell győzni a regattákon.
Tam bo na ogled približno 170 plovil, od tega vsaj 5 povsem premiernih. ▸ A kiállításon mintegy 170 hajó lesz látható, köztük legalább öt vadonatúj.

premíkanje déplacement moški spol , mouvement moški spol , motion ženski spol , remuement moški spol , (vlaka) manœuvre ženski spol

premikanje ledenika marche ženski spol d'un iceberg
premikanje stolov remuement de chaises
premikanje vlakov formation ženski spol de trains
premikanje ustnic remuement des lèvres
premikanje naprej cheminement moški spol
upočasniti, pospešiti premikanje ralentir, presser le mouvement
spraviti v premikanje ébranler

premika|ti (-m) premakniti (immer wieder, dauernd) bewegen; (pomikati) rücken, verrücken (naprej vorrücken, nazaj zurückrücken), (porivati) schieben, verschieben; (prestaviti) versetzen (gore figurativno Berge versetzen); kazalce na uri: umstellen; figuro pri igri: ziehen; železnica verschieben, umrangieren, vorschieben

premléti (-méljem) | premlévati (-am) perf., imperf.

1. macinare, rimacinare

2. pren. rimestare, rivangare:
premlevati kar naprej isto e dai a rimestare le solite cose

3. pren. ripensare, riconsiderare, rimuginare:
v mislih premlevati dogodke zadnjih dni rimuginare col pensiero gli avvenimenti degli ultimi giorni

prenaša|ti (-m) prenesti

1. (nositi) tragen, herumtragen

2. (posredovati naprej) weiterleiten, weitervermitteln; po radiu, televiziji: übertragen; govorice: zutragen; dedne lastnosti na potomce: biologija übertragen, vererben
prenašati se übertragen werden, sich vererben

3. bolečine, težave, vročino: ertragen; vročino, težko hrano: vertragen; izgubo, udarce usode ipd.: verkraften; zmerjanje, zdravniške preglede: über sich ergehen lassen, dulden
dobro prenašati gut vertragen, figurativno (sprijazniti se) (etwas) hinnehmen

4.
ne prenašati koga (jemanden) nicht ausstehen können, nicht vertragen können
|
ki ga … lahko prenaša verträglich
(koža hautverträglich)

prenes|ti [ê] (-em) prenašati

1. (nesti) tragen, (irgendwohin) bringen

2. (posredovati naprej) weiterleiten, weitervermitteln, übermitteln; odgovornost, pravice: übertragen, delegieren; denar na drug račun: transferieren, überweisen; avtomatska obdelava podatkov v drugo datoteko: umspeichern; dedne lastnosti na potomce: biologija übertragen (auf), (den Nachkommen) vererben
prenesti se übertragen werden, sich vererben

3. bolečine, težave, vročino: ertragen; vročino, težko hrano: vertragen; izgubo, udarce usode ipd.: verkraften
veliko prenesti hart im Nehmen sein

4.
ne prenesti človeka: (jemanden) nicht ausstehen können, nicht vertragen können

5.
prenesti … -fest sein
(alkohol trinkfest, kuhanje kochfest, zmrzal frostfest)

6.
to ne prenese odlaganja das leidet keinen Aufschub
to se še prenese das ist halb so schlimm
papir vse prenese Papier ist geduldig

prenêsti transportar; transmitir (na a) ; (konto) trasladar ; (vsoto) transferir ; (nalezljivo bolezen) contagiar ; (bolečine) soportar, sufrir ; (pretrpeti) soportar, aguantar

naprej prenesti retransmitir
mnogo prenesti aguantar mucho
vse mirno prenesti tomar todo con paciencia

preríniti se se pousser, se frayer un passage (ali un chemin) à travers quelque chose

brutalno se preriniti skozi množico fendre la foule
naprej se preriniti jouer des coudes