Franja

Zadetki iskanja

  • jájce (-a) n

    1. uovo:
    leči, odlagati jajca fare le uova
    ribja, ptičja jajca, jajca žuželk uova dei pesci, degli uccelli, degli insetti
    kokošja, nojeva, račja jajca uova di gallina, di struzzo, di anatra
    jesetrova jajca uova di storione, caviale
    mravljinčja jajca uova delle formiche

    2. uovo (di gallina):
    izpiti jajce bere un uovo
    nasaditi jajca koklji mettere la gallina a covare
    nositi, valiti jajca fare le uova
    pren. hoditi kakor po jajcih camminare sulle uova
    pren. ravnati s kom kakor z jajci trattare uno con molto riguardo
    biti si podobna kakor jajce jajcu somigliarsi come due gocce d'acqua
    jajca ocvreti, stepsti, razžvrkljati friggere, sbattere, frullare le uova
    (na) mehko kuhana jajca uova à la coque
    trdo kuhana jajca uova sode
    na (volovsko) oko ocvrta jajca uova al tegame, all'occhio di bue
    žvrkljana jajca uova frullate
    jajca v prahu uova in polvere

    3. pl. jajca pog. (moda) testicoli; vulg. coglioni, palle; pren., vulg.
    jajca cianfrusaglie
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
    pren. kokoš, ki nese zlata jajca la gallina dalle uova d'oro
    pren. Kolumbovo jajce l'uovo di Colombo
    pren. kukavičje jajce uovo di cuculo
    čajna, pitna jajca uova da bere
    valilna jajca uova da covare
    gastr. nadevana jajca uova farcite
    poširana jajca uova in camicia
    PREGOVORI:
    boljše prihranjeno jajce kot sneden vol cosa risparmiata, cosa ritrovata
    jajce več ve kot puta i paperi menano a bere le oche
  • jámčiti to guarantee, to warrant; to pledge; to secure; to answer for, to be liable for, to vouch for; (za varnost) to grant safe-conduct; (za resničnost) to authenticate; (na sodišču) to stand (ali to be) security for, to give security for, to go bail for, to bail someone out

    on jamči zame he stands security for me
    ali lahko jamčite zanj? can you vouch for him?
    jamčijo nam točno dobavo they guarantee us punctual delivery
    jamčim, da je to poročilo resnično I guarantee the truth of this report
    jámčiti za resničnost izjave to vouch for the truth of a statement
  • jásen (veder) unclouded, serene, unobscured, fair, sunny; (očiten) evident, obvious, manifest; (viden) clear, conspicuous; (svetel) luminous, bright, shining, light; (razumljiv) intelligible, easily understood; (nedvomen) indubitable, unmistakable, not to be mistaken, leaving no doubt; (nedvoumen) unequivocal, unambiguous; (izrečen) explicit; (točen) precise, exact; (barva) light, light-coloured; (slog, stil) clear, lucid; (samoumeven) self-evident

    jásno in jedrnato izraziti to express tersely and neatly
    jásen kot beli dan self-evident, as clear as daylight (ali arhaično as noonday), as clear as crystal, as plain as a pikestaff, as plain as the nose on your face, as plain as the palm of your hand
    nebo je jásno the sky is clear
    to je jásno that's clear, that's flat
    kot strela z jásnega out of the blue
    strela z jásnega a bolt from the blue
    ni mi čisto jásno it is not quite clear to me
    nisem si na jásnem o tem I am not (quite) clear about it
    sem jásen? do I make myself clear?, have I made myself plain on that point?
    jásno govoriti to speak clearly
    jásno se izraziti to make it clear
    jásno se odražati na obzorju to show clear on the horizon
    priti na jásno (figurativno) to clear up, to settle (o čem something)
    postalo nam je jásno it dawned on us
    to je popolnoma jásno (figurativno) it's perfectly obvious
  • jasníti (-ím)

    A) imperf. tr.

    1. rischiarare, schiarire, rasserenare

    2. knjiž. (pojasniti, pojasnjevati; osvetliti, osvetljevati, razkriti, razkrivati) chiarire, svelare

    B) jasníti se (-ím se) imperf. refl.

    1. divenir chiaro, rischiararsi

    2. (postajati razvidno) chiarirsi:
    v diskusijah se pojmi jasnijo discutendo i concetti si chiariscono
  • jáviti to let someone know, to make known, (s pismom) to write (ali to send word); to communicate; to give notice; (obvestiti) to inform, to notify, to advise, to apprise, to announce, to report; arhaično to give out (ali forth)

    jáviti komu kaj to notify someone of something
    jáviti se (pojaviti se) to appear, (prijaviti se) (osebno) to report, to present oneself, (s pismom) to send word of oneself, to give some sign of life
    jáviti se (za razpisano mesto) to apply for, to offer oneself for
    jáviti se k izpitu to enter for an examination
    že mesec dni se mi ni javil I have not heard from him for a month, it's a month since I last heard from him
    kot je že bilo javljeno as already announced (ali reported)
    javite mi, prosim... please let me know..., please send me word...
    javila se je pri nas she has called on us, she has called round to see us
    tujci se morajo jáviti policiji foreigners must report to the Police
  • jêlen (-éna) m zool. cervo (Cervus); lov.
    jelen beči, ruka il cervo bramisce
    jeleni se pojajo i cervi vanno in fregola
    lov na jelene caccia al cervo
    jelen in košuta il cervo e la cerva
    pal. orjaški jelen megalocero (Megalocerus hibernicus)
    severni jelen renna (Rangifer tarandus)
  • jemáti (jêmljem)

    A) imperf. ➞ vzeti

    1. prendere;
    jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

    2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
    jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
    jemati sobo prendere, affittare una camera
    jemati davke imporre, riscuotere tasse

    3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
    delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
    jemati komu pogum scoraggiare qcn.

    4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
    bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

    5. (z glagolskim samostalnikom):
    jemati v službo, na delo assumere
    jemati v čiščenje pulire
    jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
    jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
    jemati za hlapce prendere in servizio
    jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

    6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
    jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
    jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
    jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

    7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
    rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
    jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
    jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

    8. (imeti določen odnos do česa):
    jemati za šalo prendere per scherzo
    jemati resno prendere sul serio

    9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
    jemati zdravilo prendere la medicina
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
    jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
    pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
    jemati vid togliere la vista, accecare
    žarg. jemati ure prendere lezioni
    besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
    jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
    jemati na znanje prendere atto di qcs.
    jemati v zakup appaltare
    iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
    pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
    jemati voljo demoralizzare, disincentivare
    jemati vzorce campionare

    B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
    le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!
  • jénjati (-am) | jenjávati (-am) perf., imperf. (nehati, nehavati, prenehati, ponehati, ponehati) finire, cessare, smettere:
    bolečine so jenjale i dolori sono cessati
    burja jenjava la bora sta calando, diminuendo
  • jésti to eat; to take food; to take one's meal(s); to have one's dinner (oziroma lunch oziroma supper oziroma breakfast); (hraniti se) to feed

    dietično jésti to keep to a diet
    dobro jésti (gostiti se) to enjoy sumptuous fare, to be regaled
    glasno jésti to munch
    jésti pri kom (biti na hrani) to board with someone
    jésti s krožnika to eat from a plate
    pohlepno, požrešno jésti to eat greedily, to eat like a wolf, to wolf one's food, to be a gourmandizer
    naglo jésti to bolt down, to devour, to gulp down
    rad jésti (svinino) to be partial to (pork)
    rad jém sladice I have a sweet tooth, I like sweets
    jésti na tuj račun to sponge, to be a sponger
    jésti skupaj z (npr. v menzi) to mess with
    jésti s tekom to relish one's food
    jésti brez teka to eat without appetite
    dati komu kaj jésti to give someone something to eat, to feed someone, (živalim) to feed (animals)
    on ima komaj kaj jésti he lives from hand to mouth
    ona malo (veliko) jé she is a poor (a hearty ali a great) eater
    on obilno jé he is a great trencherman, he plies a good knife and fork
    preveč jém I overeat
    on jé samo ribe he eats nothing but fish
    pri njih se dobro jé they keep a good table
    jaz vse jém I eat anything
    rajši jém teletino I prefer veal
    mi jémo v restavraciji we take our meals in a restaurant
    ves dan nisem ne jedel ne pil I've had nothing to eat or drink all day long
    on mi jé iz roke (figurativno) he eats out of my hand, I've got him eating out of my hand
    jedel sem do sitega I have eaten (ali I have had) my fill, pogovorno I'm full up
    kdor ne dela, naj ne jé no work, no food
    jésti kolikor kdo zmore to eat as much as one can
  • jésti (jém) imperf. ➞ pojesti

    1. mangiare:
    jesti hlastno, kot volk mangiare voracemente, a quattro palmenti, come un lupo
    jesti kot ptič mangiare pochissimo
    drugega ne dela, kot je in spi non fa altro che mangiare e dormire
    pren. suh je, kot bi nič ne jedel mangia le lucertole
    jesti po naročilu mangiare alla carta
    jesti trikrat na dan mangiare tre volte al giorno, fare tre pasti
    jesti zastonj sbafare
    jesti na prostem mangiare al sacco

    2. tr. mangiare:
    jesti rastlinsko hrano mangiare cibi vegetali
    jesti premalo sadja in zelenjave mangiare poca frutta e verdura
    jesti nemastno mangiare in bianco

    3. (uničevati) divorare; (cor)rodere; asportare:
    gosenice jedo repo i bruchi divorano le rape
    rja je železo la ruggine corrode il ferro
    voda je zemljo l'acqua asporta la terra
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. jesti bel, črn kruh vivere nell'abbondanza, nell'indigenza
    pren. pejor. jesti nekoga kruh vivere alle spalle di qcn.
    jesti komu iz rok essere ubbidiente, docile
    jesti z veliko žlico mangiare a quattro palmenti
    ne imeti česa jesti non aver da mangiare
    PREGOVORI:
    kdor ne dela, naj tudi ne je chi non lavora non mangi
  • jézdec (-a) m

    1. cavaliere, cavallerizzo, cavalcatore:
    krdelo jezdecev un drappello di cavalieri

    2. (predmet, ki se na kaj pritrdi):
    kartotečni jezdec cavaliere, cavalierino
    strešni jezdec cavaliere, puntone
    jezdec (na pisalnem stroju) tabulatore
    voj. španski jezdec cavallo di Frisia
    bibl. apokaliptični jezdeci i cavalieri dell'Apocalisse
  • jézik anatomija tongue; (govor) tongue, speech, language; idiom; (pri pihalu) mouthpiece; humoristično clapper

    materinski jézik native language, mother tongue
    mrtev (živ, tuj) jézik dead (living, foreign) language
    občevalni jézik colloquial language, vernacular
    knjižni jézik literary language
    diplomatski jézik diplomatic language
    Cankarjev jézik Cankar's language
    lahek, težak jézik easy, difficult language
    goveji, volovski jézik neat's tongue, ox-tongue
    obložen jézik medicina a coated (ali dirty, furred) tongue
    prekajen jézik smoked tongue
    zemeljski jézik neck, spit, tongue (of land)
    učitelj jézikov (foreign) language teacher
    dar za jézike gift of tongues
    morski jézik (riba) sole
    dolg, nebrzdan jézik unbridled tongue
    zloben jézik wicked (ali malicious) tongue
    moderni (stari) jézik modern (ancient) language
    strokoven jézik technical language
    uradni, službeni jézik official style
    zastarel jézik obsolete (ali archaic) language
    duh jézika genius of a language
    jézik posrednik interlingua
    na jéziku mi je, na jéziku imam (a se ne morem spomniti) it's on the tip of my tongue
    to je proti duhu jézika this is against the spirit of the language
    on je junak z jézikom (figurativno) he is a braggart (ali blusterer, swaggerer)
    ona ima oster (strupen) jézik she has a sharp (a venomous) tongue
    imeti dobro namazan jézik to have a glib (ali a well-oiled) tongue, to have the gift of the gab
    brzdati svoj jézik to keep one's tongue in check; to bridle, to curb one's tongue
    kar ima na srcu, ima tudi na jéziku he wears his heart on his sleeve
    imeti dolg jézik to have a long tongue
    ona je vsem ljudem na jéziku everyone is (ali pogovorno they're all) talking about her
    držati jézik to hold one's tongue
    drži jézik!, jézik za zobe! hold your tongue!, shut your mouth!, shut up!, keep your mouth shut!
    jézik si izbrusiti z govorjenjem to talk one's head off
    imeti besedo na jéziku to have the word on the tip of one's tongue
    jézik mu je odpovedal his tongue failed him
    pokazati komu jézik to put one's tongue out at someone
    pokaži jézik! put out your tongue!
    sneti komu besedo z jézika to take the words out of someone's mouth
    pazi na svoj jézik! mind your tongue!
    lomiti jézik to murder a language
    jézik se mu je razvezal he is no longer tongue-tied, he has found his tongue, he has become talkative
    zlobni jéziki trdijo malicious tongues assert
    jézik ji dobro teče, ji je dobro namazan her tongue is well-oiled, pogovorno her tongue's no cripple
    jézik mu teče kot mlin he's a nonstop chatterbox, he could talk the hind leg off a donkey
    zavezati komu jézik to silence someone, pogovorno to make someone pipe down
    (on) ima zavezan jézik he is tongue-tied
    ušlo mi je z jézika I let it slip out
    on zna mnogo jézikov he is a polyglot
    tolči (kak) jézik (figurativno) to mangle a language
  • jêzik (-íka) m

    1. (organ) lingua:
    zgornji del jezika dorso della lingua
    konica jezika apice della lingua
    otekel, raskav, rdeč, vlažen jezik lingua gonfia, ruvida, rossa, umida

    2. gastr. (živalski jezik) lingua:
    goveji, svinjski jezik lingua di bue, di maiale
    prekajeni, soljeni jezik lingua affumicata, salmistrata

    3. (kar je po obliki podobno jeziku) lingua; linguetta:
    ognjeni jeziki lingue di fuoco
    jezik pri čevljih linguetta delle scarpe
    jezik pri denarnici linguetta del portamonete

    4. (organ pri človeku glede na pomembnost pri govorjenju) lingua:
    kaj nimaš jezika? non ce l'hai la lingua? hai perso la lingua?
    ugrizniti se v jezik mordersi la lingua

    5. (sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje) lingua, linguaggio, parlata:
    govoriti, naučiti se jezik parlare, imparare una lingua
    lomiti, obvladati, razumeti, znati jezik masticare, padroneggiare, capire, sapere una lingua
    klasični, moderni jeziki lingue classiche, moderne
    germanski, romanski, slovanski, indoevropski jeziki lingue germaniche, romanze, slave, indoeuropee
    aglutinacijski, fleksijski, monosilabični jeziki lingue agglutinanti, flessive, monosillabiche
    kentumski, satemski jeziki lingue centum, satem
    angleški, italijanski, slovenski jezik (lingua) inglese; lingua italiana, italiano; lingua slovena, sloveno
    knjižni jezik lingua letteraria
    ljudski jezik parlata popolare
    manjšinski jezik lingua della minoranza
    materni jezik lingua materna, madrelingua
    občevalni jezik linguaggio popolare
    otroški jezik linguaggio infantile
    svetovni jezik lingua mondiale
    učni jezik lingua di insegnamento
    zvrstni jezik linguaggio settoriale

    6. pren. (kar kdo govori, pove) lingua, parola:
    paziti na svoj jezik frenare, moderare la propria lingua, stare attento a quel che dici
    sam jezik ga je è bravo solo a parole
    pren. pog. jeziki (opravljivci) malelingue

    7. knjiž. (način izražanja, vezano na določeno pojmovanje česa) linguaggio:
    kulinarični jezik linguaggio della gastronomia
    matematični jezik linguaggio della matematica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    jezik mu ni dal miru, da ne bi rekel non poteva non dirlo
    jezik ga je srbel, vendar ni rekel gli prudeva la lingua, ma si trattenne
    tekal je ves dan, da mu je jezik visel iz ust a furia di correre tutto il giorno aveva fuori la lingua
    jezik ji gladko teče, ji teče kot namazan ha la parlantina sciolta
    jezik se mu zapleta, zatika farfuglia, si impappina
    brusiti jezike na kom sparlare di qcn., tagliare i panni addosso a qcn., spettegolare su qcn.
    jezik za zobe! acqua in bocca!
    držati jezik (za zobmi) tenere la lingua a casa, essere muto come un pesce
    opletati, otresati jezik sparlare, criticare
    pokazati komu jezik mostrare la lingua, fare le boccacce, gli sberleffi
    vsemu svetu pokazati jezik infischiarsene degli altri
    lomiti si jezik parlucchiare una lingua
    pristriči, zavezati komu jezik tappare la bocca a qcn.
    kar naprej sukati, vrteti jezik non far che parlare, parlare continuamente
    polagati komu na jezik mettere le parole in bocca a qcn.
    govoriti, kar pride na jezik parlare a vanvera
    imeti dar za jezike essere dotato per le lingue, avere il pallino delle lingue
    prijeti koga za jezik prendere uno in parola
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    ne imeti dlake na jeziku non avere peli sulla lingua
    imeti dolg jezik avere la lingua lunga, essere un ciarlone, un pettegolo
    imeti nabrušen jezik avere la battuta pronta
    imeti strupen jezik calunniare, diffamare, sparlare
    etn. jezik (premični del trlice) gramolatrice
    geol. jezik roccia intrusiva
    bot. jelenov jezik lingua cervina, scolopendrio (Scolopendrium officinale)
    bot. mačji jezik ofioglosso (Ophioglossum)
    geol. ledeniški jezik lingua glaciale, di ablazione
    bot. navadni volovski jezik buglossa (Anchusa officinalis)
    zool. morski jezik (list) sogliola (Solea)
    inform. programski jezik linguaggio di programma
    med. obložen jezik lingua patinosa, sporca
    umetni jezik lingua artificiale
    PREGOVORI:
    kolikor jezikov znaš, toliko veljaš ogni lingua vale un uomo
    jezik tišči, kjer zob boli; kar govori jezik, čuti tudi srce la lingua batte dove il dente duole
  • ježíti se to bristle; to stand on end

    lasje se mi ježijo I feel my hair stand on end
    ob tem se mi ježijo lasje it makes my hair stand on end
    lasje so se mu ježili his hair stood on end
  • jih pron.

    1. pog. li, le:
    dobiti jih po glavi ricevere una stangata, una doccia fredda; essere conciato per le feste; buscarle
    imeti jih za ušesi essere discolo; essere un furbo di tre cotte
    naložiti jih komu darle a uno di santa ragione, suonarlo ben bene
    povedati jih komu cantarle chiare a uno
    razdirati, stresati jih fare il buffone
    preslišati jih ricevere rimproveri, rabbuffi

    2. (v nikalnih stavkih krepi predmet ali miselni osebek):
    ni jih večjih strahopetcev, kot ste vi siete i peggiori vigliacchi che io conosca
    (v vzkliku) glej jih priliznjence! begli ipocriti!
  • jod samostalnik
    (kemijski element) ▸ jód
    molekula joda ▸ jódmolekula
    pomanjkanje joda ▸ jódhiány
    raztopina joda ▸ jódoldat
    Ščitnica zboli zaradi pomanjkanja joda v telesu. ▸ A pajzsmirigy a szervezet jódhiánya miatt betegszik meg.
    Raztopina joda v alkoholu je blago razkužilno sredstvo. ▸ Az alkoholos jódoldat enyhe fertőtlenítőszer.
    Sopomenke: I
    Povezane iztočnice: radioaktivni jod
  • jók crying; weep, weeping; wailing; shedding of tears

    pol v jóku, pol v smehu half crying, half laughing
    na jók mi gre I feel like crying (ali weeping), I feel I could cry (ali weep)
    planiti, spustiti se v jók to burst into tears, pogovorno to turn on the waterworks
    bruhniti v jók to burst into tears
    spraviti koga v jók to reduce someone to tears, to make someone cry
    na jók ji je šlo she felt close to tears
  • jókati (se) (jóčem (se)) imperf., imperf. refl.

    1. piangere:
    jokati od ginjenosti, jeze, veselja, žalosti piangere di, dalla commozione, di rabbia, di gioia, di, dal dolore
    jokati za vsako figo, za prazen nič piangere per ogni nonnulla
    jokati kot otrok piangere come un bambino
    jokati bridko, krčevito, milo piangere amaramente, convulsamente, sommessamente
    jokati bridke, grenke solze piangere lacrime amare

    2. pren. (žalovati, tožiti) lamentarsi, sospirare; rimpiangere:
    jokati za starimi časi rimpiangere i vecchi bei tempi

    3. pren. piangere, lamentarsi, gemere:
    zunaj je jokala burja fuori gemeva la bora

    4. knjiž. pren. (cediti se) stillare, gocciolare:
    drevesa jokajo smolo gli alberi gocciolano la resina
  • júdežev (-a -o) adj.

    1. pren. di Giuda:
    judežev denar, judeževi groši i danari di Giuda
    judežev poljub il bacio di Giuda

    2. bot.
    judeževo drevo albero di Giuda, siliquastro (Cercis siliquastrum)
  • junák (-a) | -inja (-e) m, f

    1. eroe, eroina:
    pasti kot junak cadere da eroe
    grob neznanega junaka monumento al Milite Ignoto

    2. pren. (izredno pogumna, neustrašna oseba) prode, valoroso (-a)

    3. pren. (oseba, ki se odlikuje ob kakem dogodku) campione (-essa), supercampione (-essa):
    junak olimpijskih iger il supercampione dei giochi olimpici

    4. (kdor zbuja občudovanje in željo po posnemanju) eroe, eroina:
    vsaka doba ima svoje junake ogni tempo ha i suoi eroi
    iron. salonski junak eroe da salotto

    5. (postaven, krepek moški) uomo robusto, omaccione; fusto

    6. (osrednja oseba v literarnem delu) eroe, eroina; protagonista:
    glavni junak il protagonista