Franja

per-eō -īre -iī (redko -īvī) -itūrus (večinoma kot intr. ali pass. h glag. perdere)

1. popolnoma oditi, giniti, izginiti (izginjati), izgubiti (izgubljati) se (o osebah in stvareh): e patriā Pl., ecqua inde perisset soror Ter., pereunt victae sole tepente nives O. se topi, perit nix in ferculo Plin. iun., dolium lymphae pereuntis H., pereunt imbres Lucr., ne fecundae vena periret aquae O.; o abstr.: fatum ali secretum inter nos periturum Petr. da se izgubi (= ostane) med nami.

2. po zlu iti, izgubiti (izgubljati) se, propasti (propadati) (o osebah in stvareh): exercitus perit N., pereunt urbes H., peritura regna V., meo vitio pereo Ci. prihajam na nič; occ.
a) umreti, poginiti, končati se, „smrt storiti“, „konec vzeti“ = biti končan, biti pokončan: foede, praeclare Ci., fortiter Sen. rh., utraque in fugā periit C., p. naufragio Ci., morbo Auct. b. Alx., Suet. ali a morbo N., ex vulneribus L. umreti za ranami, fame Ci. od lakote ali za lakoto umreti, hominum manibus V., ab Hannibale Plin., a discipulo O., summo cruciatu supplicioque Ci., ferro poenali Amm. pod rabljevim mečem; abs.: liceat perire poëtis H., ut periturus T., dispersos perituros N.; od tod kakor gr. ὄλωλα: perii Pl., Ter., O. ali pereo Pl. po meni je, izgubljen sem, konec je z mano, tako tudi: periimus Ter.; poseb. kot (za)rotitev: peream, si (nisi, ni) … Varr., Ci. ep., O., H., Col., Suet idr. poginem naj, smrt me vzemi, (smrt) naj me pobere, naj bom ob glavo, naj bom ob življenje, smrti naj zapadem, če (če ne) …
b) od ljubezni giniti, mreti, umirati, (ne)smrtno zaljubljen biti: nudā Lacaenā Pr., amore V., Cat.; z acc.: alteram effictim perit Pl.; abs.: ut vidi, ut perii V.

3. v potrato iti, (po)tratiti se, izgubiti (izgubljati) se, zapravljati se: Icti., labor perit O., ne oleum et opera philologiae nostrae perierit Ci. da ne bi bil ves trud zaman, lympha perit fundo H. teče skozi … , se izgublja v … , izginja v … , omne discrimen perit Sen. ph., dies perit Plin., Plin. iun., si auxilii perierunt tempora primi O.

4. kot jur. t.t. moč (veljavnost) izgubiti (izgubljati), ugasniti (ugašati), preneha(va)ti, miniti (minevati): actiones et res peribant L. pravica tožbe in pravica zahteve sta zapadli, perit lis, causa, legatum, privilegium Icti.

Opomba: Impf. peribat: Pl., V., peribant: Ci.; pf. perivit: Ap.; sinkop. pf. peristi: Pr., perit: Lucr., Stat., Iuv., Lact.; cj. plpf. perissent: Lact.; inf. pf. act. perisse: O., L., Plin. iun. idr.; fut. periet: Vulg.

perhaps [pəhǽps, præps]

1. prislov
morda, nemara

2. samostalnik
domneva

the Great Perhaps veliko vprašanje (življenje po smrti?)

perīculum in (pesn.) perīclum -ī, n (perīrī)

1. poskus (poizkus), preskus (preizkus), izkušnja, preskušnja (preizkušnja): periculo atque negotio compertum est S., periculum audere, sumere T., pericula rerum docuerunt Gell.; večinoma v zvezi periculum facere alicuius (ali rei) izkusiti (izkušati), skusiti (skušati), poskusiti (poskušati), preizkusiti (preizkušati), spozna(va)ti koga, kaj: Ter., Cu., factum esse eius hostis periculum C., tute tui periculum fecisti Ci.; od tod p. facere ex aliis Ter. po drugih (za drugimi) povze(ma)ti, od drugih prevze(ma)ti, pri drugih opaziti (opažati); meton. stvar na preizkušnji (preskušnji) (npr. spis ali pesem): in isto periculo Ci., belli Aus.

2. occ.
a) nevarnost, tveganje, riziko, pogibel, poguba: Pl., S., T., Q., Sen. ph. idr., satis pericli incepi adire Ter., summa pericula adire N., praecipuo suo periculo N. s posebno nevarnostjo zase, kar je bilo zanj še posebej nevarno, meo periculo Ci. na mojo nevarnost, na mojo odgovornost, bono periculo Ap. brez nevarnosti, salus quod salus sociorum summum in periculum ac discrimen vocatur, quo tandem animo ferre debetis? Ci., in periculo versari Ci. ali esse L. biti v nevarnosti, biti na robu pogube, esse in proprio (in ingenti L., in magno N.) periculo Ci. ali esse magno, maiori (= maiore) periculo N. biti v veliki (večji) nevarnosti, biti zelo ogrožen, nam si periclum ullum in te inest, perisse me una hau dubiumst Ter. če si na robu pogube (pogibeli), če si v nevarnosti, periculum est, ne … Ci., N., Cu. bati se je, da … , obstaja nevarnost, da … ; s subjektnim gen.: qui ex tempestatum periculis profugissent Ci., mortis, belli Ci.; z objektnim gen.: magno cum periculo sui C. ob veliki nevarnosti zase (za svoje življenje), capitis Ci., N. smrtna nevarnost; rem periculi sui facere Icti. sam tvegati nevarnost, vzeti (jemati) na svojo odgovornost, v svoj dobiček ali svojo izgubo, na slepo srečo, periculum facere alicuius rei tvegati kaj, npr.: summae rerum L. tvegati odločilni spopad, spustiti se v odločilni boj; occ.
b) pravda, obdolžitev, obtožba, zatožba: amicorum Ci., hunc in periculis non defendit N., meus labor in privatorum periculis versatur Ci. svoj trud (svoje napore) vlagam v zasebno pravdo, ukvarjam se z zasebno pravdo, in iudiciis periculisque Ci., p. alicui facessere T. (ob)tožiti koga, (ob)dolžiti koga, periculis eius deesse Ci. ep.; meton. obsodilno pismo, obsodilni nalog, sodni zapisnik, sodni protokol: sed unum ab iis petivit, ut in periculo suo (po novejših izdajah ut in sepulchro suo) inscriberent N., pericula magistratuum Ci., sententias ex periculo recitare Icti.
c) odločilni čas, krizno obdobje pri mrzlici, kriza: acuta pericula (sc. febris) Plin., dimidia enim pars periculi est noctu Plin.
d) nevarnost pogube: Arn.
e) drznost, smelost, pogum, hrabrost, tveganje, vratolomnost v izražanju: in enuntiatione Q., sententias petere a periculo Q.

Opomba: Sinkop. obl. periclum najdemo pri Kom., Lucr. in pesnikih.

permissiō -ōnis, f (permittere) „prepustitev“

1. (kot voj. t.t.) brezpogojna predaja, vdaja: permissio extra civium corpora L. ne da bi bili meščani v nevarnosti za življenje.

2. kot ret. t. t. prepuščanje, prepustitev nasprotnikovi milosti ali razsodbi sodnika, dajanje (izročitev) na voljo nasprotniku ali sodniku: Ci., Q., Corn.

3. dovolilo, dovoljenje, dovolitev, pripustilo: mea permissio mansionis tuae Ci. ep., sine permissione dei diabolus nocere non potest Ambr.

perpetuitās -ātis, f (perpetuus) nenehen obstoj, nepretrgano trajanje, nepretrgani tek, neprekinjenost, stik, povezava, povezanost, nepretrganost, stalnost: vitae Ci. vse življenje, omnis consequentis temporis Ci., orationis, sermonis, verborum Ci., non ex singulis vocibus philosophi spectandi, sed ex perpetuitate atque constantiā Ci. po povezanosti in doslednosti načel, ad perpetuitatem Ci. na vse veke, za vselej, za vedno (zmeraj, zmerom); pl. konkr.: umbrosae et opacae perpetuitates Vitr. drug za drugim se vrsteči (izmenjaje se) senčnati in temni predeli pokrajine.

per-petuus 3 (petere iti)

1. krajevno drug drugega se držeč, stikajoč se, dotikajoč se, zaporedoma, zdržema tekoč, nepretrgano vrsto tvoreč, nepretrgan: Pl., perpetuae stationes, ut contingat inter se C., paludes C. vrsta močvirij, munitiones C. pas utrdb, montium dorsum Cu., mensae V. mize v dolgi vrsti, dolga vrsta miz, bovis tergum V. (Ecl.) nerazrezan; metaf.: oratio N. nepretrgan, skladen, res a perpetuis orationibus ad altercationem vertit L., historia Ci., carmen O., H. (= gr. κυκλικόν) kíklični (ciklični) spev, ki obsega ves krog bajk.

2. časovno neprenehoma (neprestano) trajajoč, neprestan, stalen: dies, triduum Ter. ali vita Ci., N. celo življenje, p. et sempiternus ignis Vestae Ci., perpetua et constans voluntas mea in rem publicam Ci., odium N. nespremenljivo, stalno, nenehno, dominatio N. dosmrtno vladarstvo, dosmrtna oblast, dictator Ci. diktator za vse žive dni, pax Ci. stalen mir, societas Ci. neprenehna zveza, fulmina perpetua, quorum significatio in totam pertinet vitam Sen. ph. bliski, pomenljivi za vse življenje, perpetuus Augustus Eutr. vedno Avgust = vselej povečevalec cesarstva (naslov poznejših cesarjev).

3. splošno veljaven, splošen: ius, quaestio Ci. Od tod adv.
a) perpetuē neprenehoma, stalno, venomer, vselej, zmeraj, zmerom, vedno: vincere Cass.
b) in perpetuum za vselej (vedno, zmeraj, zmerom), na (vse) veke: Ter., hanc pestem paulisper reprimi, non in perpetuum comprimi posse Ci.
c) abl. n perpetuō neprenehoma, stalno, venomer, vselej, zmeraj, zmerom: Ter., perpetuo in vallo permanere C., parvam exigui temporis usuram bonae de me opinionis postulo, ut eam, si, quae dixero, vobis probabo, perpetuo retineatis Ci., T. Pomponius Atticus, ab origine ultima stirpis Romanae generatus, perpetuo a maioribus acceptam equestrem obtinuit dignitatem N.; v istem pomenu tudi perpetuum: uti Stat. Subst. perpetuum -ī, n nenehnost, neprekinjenost, nepretrganost, stalnost: Lact.

Opomba: Nenavadni komp. perpetuius, superl. perpetuissimo curiculo: Ca. ap. Prisc.

perra ženski spol psica; (majhna) vinjenost

perra chica, perra gorda, perra grande novčič za 5 (ali 10) stotink pesete
tener perras imeti denar
llevar una vida perra pasje življenje imeti

perro moški spol pes; trdovratnež; kovanec za 5 ali 10 stotink pesete

(perro lobo) alsaciano volčjak
perro de aguas koder (pes)
perro basset jazbečar
perro braco brak (lovski pes)
perro de busca pastirski pes
perro casero hišni pes
perro de caza lovski pes
perro cobrador lovski pes donosač
perro chato buldog
perro chino koder (pes)
perro doguino mops
perro dogo, perro moloso doga (pes)
perro faldero sobni pes
perro galgo hrt
perro gozque bevskač
perro de lanas koder (pes)
perro lebrel pes gonjač
perro lobo, perro inglés špicelj (pes)
perro mastín mesarski pes
perro de los Alpes, perro (del Monte de) San Bernardo bernardinec (pes)
perro de parada ptičar (pes)
perro pince pinč
perro de presa doga (pes), pes gonjač
perro rastrero, perro ventor sledni pes
perro sabueso hrt
perro tejonero jazbečar
perro viejo (fig) zvit človek
una vida de perro(s) pasje življenje
nadar a lo perro po pasje plavati
muerto el perro, se acabó la rabia mrtev pes ne grize
con un humor de perros čemerne volje

per-solvō -ere -solvī -solūtum (per in solvere)

1. razrešiti (razreševati), pren. = razvi(ja)ti, jasno razložiti (razlagati): hoc ζήτημα Ci. ep.

2. plač(ev)ati, poplač(ev)ati, izplač(ev)ati: Cu., Col., Plin. iun., Suet. idr., aes alienum alienis nominibus (abl.) suis copiis S. poplačati dolgove tujih ljudi iz svojega žepa, pecuniam ab aliquo Ci. plačati komu z nakazilom, stipendium militibus Ci.

3. metaf. kot dolžnost opraviti (opravljati), izvršiti (izvrševati), izkaz(ov)ati: T., Ph., Sen. tr. idr., persolvi patriae, quod debui Ci., meritam gratiam Ci. ali grates V. zahvalo izkaz(ov)ati, zahvaliti (zahvaljevati) se, vota Ci. izpolniti (izpolnjevati), quod promisi, ei persolvere Ci., honorem diis V. izkaz(ov)ati čast = opraviti (opravljati) daritev, meliorem animam pro morte Daretis V. raje žrtvovati (bikovo) življenje, kot da bi moral umreti Dáres (Darét), epistulas Ci. odgovoriti na pismo; occ. (u)trpe(va)ti, plántati: poenas C. kazen (pre)trpeti, kaznovan biti, poenas p. amborum V. za oba; z dat.: poenas p. alicui Ci. (od koga), poenas rei p. graves Ci.; toda: poenae alicui ab aliquo persolutae Ci. kazen, dodeljena komu od koga; p. alicui mortem Suet. usmrtiti koga.

personne¹ [pɛrsɔn] féminin oseba, osebnost; človek; moški, ženska; figuré figura, postava

en personne osebno, sam; poosebljen
il est la bonté en personne on je poosebljena dobrota, sama dobrota ga je
sans acception de personne(s) neglede na osebo
content de sa personne samovšečen, samoljuben
grande personne velika, odrasla oseba
jeune personne (mlado) dekle
personne civile, morale, juridique pravna oseba
personne déplacé preseljenec
personne physique fizična oseba
personne publique človek javnega življenja
aimer sa personne imeti rad komodnost, udobje
s'assurer de la personne de quelqu'un aretirati, prijeti koga
être bien fait de sa personne biti čedne postave
être bonne personne biti dobrodušen
exposer sa personne tvegati svoje življenje
payer de sa personne izkazati se pravega moža, ne se bati truda, nevarnosti
répondre de la personne de quelqu'un jamčiti za koga

pesimistično prislov
(negativno) ▸ pesszimistán, pesszimisztikusanNa življenje gleda pesimistično, jaz pa gledam optimistično. ▸ Ő pesszimistán tekint az életre, én pedig optimista módon.
Največkrat so pesimistično razpoloženi in razmišljajo negativno. ▸ A legtöbbször pesszimista beállítottságúak, és negatívan gondolkodnak.

piel ženski spol koža; strojena koža, usnje; lupina; krzno; listnica

piel sin curtir nestrojena koža
piel charolada lakasto usnje
piel de gallina kurja polt
piel roja rdečekožec, Indijanec
piel de Rusia juhta (usnje)
encuadernación en piel vezava (knjige) v usnju
guantes de piel kožnate (krznene) rokavice
mala piel pretkan človek
arrancar (ali quitar) la piel (a) (Am) skalpirati
le ha costado la piel to ga je stalo življenje
dar (ali soltar) la piel umreti
no quisiera encontrarme en su piel ne bi hotel biti v njegovi koži
sin exponer la piel ne da bi se sam trudil
pieles pl vrste usnja; krzno
negociar en pieles trgovati z usnjem

piget -ēre, piguit, (pigitum est) (indoev. kor. *peik̑ sovražiti, nejevoljen biti; prim. skr. píśunaḥ hudoben, obrekovalski, stvnem. fēhida sovraštvo, prepir, nem. Fehde spor, spopad, got. bi-faih prevara, goljufija, stvnem. feihhan zahrbtnost, zvijačnost, lokavščina, zloba, lit. peĩkti, peikiù grajati, pìktas hudoben; prim. tudi lat. piger = nejevoljen)

1. ne(je)voljo (odpor, nenaklonjenost, zlovoljo) vzbujati komu, vznejevoljiti (ozlovoljiti) koga, spraviti (spravljati) koga v slabo voljo, mrzeti komu kaj ali koga, za malo (za zlo) se zdeti komu, žal biti komu, zoprno biti komu kaj; z inf.: Acc. fr., Ap., Petr., Aur. idr., piget consistere Cu., recte facere S., nec Troiam pigebit Ausonios excepisse V.; z ACI: non dedisse istunc pudet; me, qui non accepi, piget Pl.; z nom. rei (pron.): quod piget Pl., quod nos piget Ter.; z acc. personae in gen. rei: Ter., me pigeat stultitiae meae Ci.; osebo je treba dostaviti: illa piget dicere (sc. me) S., referre piget (sc. me) L. nerad pravim, piget incepti lucisque (sc. eos) V. zaklinjajo življenje; abs.: oratione multitudo inducitur ad pigendum Ci., piget, pudescit, paenitet Prud.

2. occ.
a) kesati se, žal biti (komu česa): illa me composuisse piget O., pigere eum facti coepit Iust., pigenda verba Pr. besede, ki se jih boš kdaj kesal.
b) sram biti koga, sramovati se: fateri pigebat L., quod me nec sordidiora dicere honeste pigeret Ap.; z ACI: pigitum est, cinctos (sc. vos) saltem esse et paenulatos Castricius ap. Gell.

pivot [pivo] masculin stožer, tečaj, os; osnova; figuré središče, glavna stvar; botanique glavna korenina

dent féminin sur pivot nasajen, umeten zob
le pivot de la conspiration glavna oseba v zaroti
tourner toujours sur le même pivot živeti enolično življenje

pláča (uradniška) salary; (oficirska) pay; (delavska) wage, wages pl

s polno pláčo on full pay
bedna pláča miserable pay
stalna pláča fixed salary
začetna pláča commencing salary
pláč, ki je zadostna za življenje living wage
izkustvu in učinku ustrezna pláča salary commensurate with experience and ability
nameščenec s stalno pláčo salaried employee
delavec, ki dela za bedno pláčo wage slave
dodatek k pláči additional pay, bonus
odtegljaj od pláče deduction from salary, stoppage
povišanje pláče wage rise, increase (ali rise) in salary
znižanje pláče salary cut, reduction in pay
zamrznitev pláč wage freeze
odtegniti komu od pláče to stop (something) out of someone's salary
povišati pláčo to raise (ali to increase) someone's salary
dobivati dobro pláčo to get good wages, to draw a good salary
znižati pláče to lower someone's wages (oziroma salary)
dajati komu pláčo to pay someone a wage (ali a salary)

plemkinja samostalnik
(pripadnica plemstva) ▸ nemesasszonyPoročil se je z ne ravno rosno mlado plemkinjo in zato imel dostop do kraljevih arhivov zemljevidov. ▸ Egy nem túl ifjú nemesasszonyt vett feleségül, és így hozzáférhetett a király térképarchívumához.Živel je v Španiji in se leta 1802 poročil s špansko plemkinjo. ▸ Spanyolországban élt, és 1802-ben feleségül vett egy spanyol nemeskisasszonyt.

podaríti (-ím) | podárjati (-am) perf., imperf. donare, regalare, elargire; offrire in dono, in regalo; fare dono di:
podariti za rojstni dan fare un regalo per il, di compleanno
pren. podariti otroka partorire
pren. podariti srce dare il cuore (a), innamorarsi (di)
pren. podariti zaupanje fidarsi di
pren. podariti življenje (obsojencu) graziare (il condannato)
pren. podariti življenje domovini cadere per la patria, sacrificare la propria vita sull'altare della patria

podežêlski provincial, de province, de campagne, campagnard, paysan, villageois, rustique, rural, champêtre, pastoral

podeželsko gledališče théâtre moški spol de province
podeželska hiša maison ženski spol de campagne
podeželski učitelj maître d'école de village
podeželski zdravnik médecin moški spol de campagne
podeželsko življenje vie ženski spol rustique (ali champêtre, rurale, des champs, à la campagne)
opustiti podeželske navade se déprovincialiser

pohabljenka samostalnik
1. lahko izraža negativen odnos (ženska s telesno okvaro) ▸ nyomorékPri ugodnem razvoju bolezni pa jo je čakalo boleče življenje pohabljenke. ▸ Ha a betegsége kedvezően alakulna, akkor is a nyomorékok fájdalmas élete várna rá.

2. izraža negativen odnos (propadla ali duševno poškodovana ženska) ▸ nyomorék, roncsVzel me je, ampak prepozno – spremenili so me v psihično nenormalno pohabljenko. ▸ Elvett, de túl későn – egy abnormális lelki nyomorékká változtattak.

poiskáti (-íščem) perf. ➞ iskati

1. cercare, ricercare; esplorare:
poiskal je ključ v žepu in odklenil cercò la chiave in tasca e aprì la porta
poiskati v knjigah nasvete za zdravo življenje, odgovore na življenjske probleme cercare nei libri consigli su come vivere sani, risposte ai problemi esistenziali; compulsare dei libri
poiskati v slovarju consultare un vocabolario, cercare nel dizionario
rad. poiskati radijsko frekvenco sintonizzarsi su una stazione radio

2. venire da qcn.:
jutri te poiščem domani vengo da te