Franja

perra ženski spol psica; (majhna) vinjenost

perra chica, perra gorda, perra grande novčič za 5 (ali 10) stotink pesete
tener perras imeti denar
llevar una vida perra pasje življenje imeti

perro moški spol pes; trdovratnež; kovanec za 5 ali 10 stotink pesete

(perro lobo) alsaciano volčjak
perro de aguas koder (pes)
perro basset jazbečar
perro braco brak (lovski pes)
perro de busca pastirski pes
perro casero hišni pes
perro de caza lovski pes
perro cobrador lovski pes donosač
perro chato buldog
perro chino koder (pes)
perro doguino mops
perro dogo, perro moloso doga (pes)
perro faldero sobni pes
perro galgo hrt
perro gozque bevskač
perro de lanas koder (pes)
perro lebrel pes gonjač
perro lobo, perro inglés špicelj (pes)
perro mastín mesarski pes
perro de los Alpes, perro (del Monte de) San Bernardo bernardinec (pes)
perro de parada ptičar (pes)
perro pince pinč
perro de presa doga (pes), pes gonjač
perro rastrero, perro ventor sledni pes
perro sabueso hrt
perro tejonero jazbečar
perro viejo (fig) zvit človek
una vida de perro(s) pasje življenje
nadar a lo perro po pasje plavati
muerto el perro, se acabó la rabia mrtev pes ne grize
con un humor de perros čemerne volje

per-solvō -ere -solvī -solūtum (per in solvere)

1. razrešiti (razreševati), pren. = razvi(ja)ti, jasno razložiti (razlagati): hoc ζήτημα Ci. ep.

2. plač(ev)ati, poplač(ev)ati, izplač(ev)ati: Cu., Col., Plin. iun., Suet. idr., aes alienum alienis nominibus (abl.) suis copiis S. poplačati dolgove tujih ljudi iz svojega žepa, pecuniam ab aliquo Ci. plačati komu z nakazilom, stipendium militibus Ci.

3. metaf. kot dolžnost opraviti (opravljati), izvršiti (izvrševati), izkaz(ov)ati: T., Ph., Sen. tr. idr., persolvi patriae, quod debui Ci., meritam gratiam Ci. ali grates V. zahvalo izkaz(ov)ati, zahvaliti (zahvaljevati) se, vota Ci. izpolniti (izpolnjevati), quod promisi, ei persolvere Ci., honorem diis V. izkaz(ov)ati čast = opraviti (opravljati) daritev, meliorem animam pro morte Daretis V. raje žrtvovati (bikovo) življenje, kot da bi moral umreti Dáres (Darét), epistulas Ci. odgovoriti na pismo; occ. (u)trpe(va)ti, plántati: poenas C. kazen (pre)trpeti, kaznovan biti, poenas p. amborum V. za oba; z dat.: poenas p. alicui Ci. (od koga), poenas rei p. graves Ci.; toda: poenae alicui ab aliquo persolutae Ci. kazen, dodeljena komu od koga; p. alicui mortem Suet. usmrtiti koga.

personne¹ [pɛrsɔn] féminin oseba, osebnost; človek; moški, ženska; figuré figura, postava

en personne osebno, sam; poosebljen
il est la bonté en personne on je poosebljena dobrota, sama dobrota ga je
sans acception de personne(s) neglede na osebo
content de sa personne samovšečen, samoljuben
grande personne velika, odrasla oseba
jeune personne (mlado) dekle
personne civile, morale, juridique pravna oseba
personne déplacé preseljenec
personne physique fizična oseba
personne publique človek javnega življenja
aimer sa personne imeti rad komodnost, udobje
s'assurer de la personne de quelqu'un aretirati, prijeti koga
être bien fait de sa personne biti čedne postave
être bonne personne biti dobrodušen
exposer sa personne tvegati svoje življenje
payer de sa personne izkazati se pravega moža, ne se bati truda, nevarnosti
répondre de la personne de quelqu'un jamčiti za koga

pesimistično prislov
(negativno) ▸ pesszimistán, pesszimisztikusanNa življenje gleda pesimistično, jaz pa gledam optimistično. ▸ Ő pesszimistán tekint az életre, én pedig optimista módon.
Največkrat so pesimistično razpoloženi in razmišljajo negativno. ▸ A legtöbbször pesszimista beállítottságúak, és negatívan gondolkodnak.

piel ženski spol koža; strojena koža, usnje; lupina; krzno; listnica

piel sin curtir nestrojena koža
piel charolada lakasto usnje
piel de gallina kurja polt
piel roja rdečekožec, Indijanec
piel de Rusia juhta (usnje)
encuadernación en piel vezava (knjige) v usnju
guantes de piel kožnate (krznene) rokavice
mala piel pretkan človek
arrancar (ali quitar) la piel (a) (Am) skalpirati
le ha costado la piel to ga je stalo življenje
dar (ali soltar) la piel umreti
no quisiera encontrarme en su piel ne bi hotel biti v njegovi koži
sin exponer la piel ne da bi se sam trudil
pieles pl vrste usnja; krzno
negociar en pieles trgovati z usnjem

piget -ēre, piguit, (pigitum est) (indoev. kor. *peik̑ sovražiti, nejevoljen biti; prim. skr. píśunaḥ hudoben, obrekovalski, stvnem. fēhida sovraštvo, prepir, nem. Fehde spor, spopad, got. bi-faih prevara, goljufija, stvnem. feihhan zahrbtnost, zvijačnost, lokavščina, zloba, lit. peĩkti, peikiù grajati, pìktas hudoben; prim. tudi lat. piger = nejevoljen)

1. ne(je)voljo (odpor, nenaklonjenost, zlovoljo) vzbujati komu, vznejevoljiti (ozlovoljiti) koga, spraviti (spravljati) koga v slabo voljo, mrzeti komu kaj ali koga, za malo (za zlo) se zdeti komu, žal biti komu, zoprno biti komu kaj; z inf.: Acc. fr., Ap., Petr., Aur. idr., piget consistere Cu., recte facere S., nec Troiam pigebit Ausonios excepisse V.; z ACI: non dedisse istunc pudet; me, qui non accepi, piget Pl.; z nom. rei (pron.): quod piget Pl., quod nos piget Ter.; z acc. personae in gen. rei: Ter., me pigeat stultitiae meae Ci.; osebo je treba dostaviti: illa piget dicere (sc. me) S., referre piget (sc. me) L. nerad pravim, piget incepti lucisque (sc. eos) V. zaklinjajo življenje; abs.: oratione multitudo inducitur ad pigendum Ci., piget, pudescit, paenitet Prud.

2. occ.
a) kesati se, žal biti (komu česa): illa me composuisse piget O., pigere eum facti coepit Iust., pigenda verba Pr. besede, ki se jih boš kdaj kesal.
b) sram biti koga, sramovati se: fateri pigebat L., quod me nec sordidiora dicere honeste pigeret Ap.; z ACI: pigitum est, cinctos (sc. vos) saltem esse et paenulatos Castricius ap. Gell.

pivot [pivo] masculin stožer, tečaj, os; osnova; figuré središče, glavna stvar; botanique glavna korenina

dent féminin sur pivot nasajen, umeten zob
le pivot de la conspiration glavna oseba v zaroti
tourner toujours sur le même pivot živeti enolično življenje

pláča (uradniška) salary; (oficirska) pay; (delavska) wage, wages pl

s polno pláčo on full pay
bedna pláča miserable pay
stalna pláča fixed salary
začetna pláča commencing salary
pláč, ki je zadostna za življenje living wage
izkustvu in učinku ustrezna pláča salary commensurate with experience and ability
nameščenec s stalno pláčo salaried employee
delavec, ki dela za bedno pláčo wage slave
dodatek k pláči additional pay, bonus
odtegljaj od pláče deduction from salary, stoppage
povišanje pláče wage rise, increase (ali rise) in salary
znižanje pláče salary cut, reduction in pay
zamrznitev pláč wage freeze
odtegniti komu od pláče to stop (something) out of someone's salary
povišati pláčo to raise (ali to increase) someone's salary
dobivati dobro pláčo to get good wages, to draw a good salary
znižati pláče to lower someone's wages (oziroma salary)
dajati komu pláčo to pay someone a wage (ali a salary)

plemkinja samostalnik
(pripadnica plemstva) ▸ nemesasszonyPoročil se je z ne ravno rosno mlado plemkinjo in zato imel dostop do kraljevih arhivov zemljevidov. ▸ Egy nem túl ifjú nemesasszonyt vett feleségül, és így hozzáférhetett a király térképarchívumához.Živel je v Španiji in se leta 1802 poročil s špansko plemkinjo. ▸ Spanyolországban élt, és 1802-ben feleségül vett egy spanyol nemeskisasszonyt.

podaríti (-ím) | podárjati (-am) perf., imperf. donare, regalare, elargire; offrire in dono, in regalo; fare dono di:
podariti za rojstni dan fare un regalo per il, di compleanno
pren. podariti otroka partorire
pren. podariti srce dare il cuore (a), innamorarsi (di)
pren. podariti zaupanje fidarsi di
pren. podariti življenje (obsojencu) graziare (il condannato)
pren. podariti življenje domovini cadere per la patria, sacrificare la propria vita sull'altare della patria

podežêlski provincial, de province, de campagne, campagnard, paysan, villageois, rustique, rural, champêtre, pastoral

podeželsko gledališče théâtre moški spol de province
podeželska hiša maison ženski spol de campagne
podeželski učitelj maître d'école de village
podeželski zdravnik médecin moški spol de campagne
podeželsko življenje vie ženski spol rustique (ali champêtre, rurale, des champs, à la campagne)
opustiti podeželske navade se déprovincialiser

pohabljenka samostalnik
1. lahko izraža negativen odnos (ženska s telesno okvaro) ▸ nyomorékPri ugodnem razvoju bolezni pa jo je čakalo boleče življenje pohabljenke. ▸ Ha a betegsége kedvezően alakulna, akkor is a nyomorékok fájdalmas élete várna rá.

2. izraža negativen odnos (propadla ali duševno poškodovana ženska) ▸ nyomorék, roncsVzel me je, ampak prepozno – spremenili so me v psihično nenormalno pohabljenko. ▸ Elvett, de túl későn – egy abnormális lelki nyomorékká változtattak.

poiskáti (-íščem) perf. ➞ iskati

1. cercare, ricercare; esplorare:
poiskal je ključ v žepu in odklenil cercò la chiave in tasca e aprì la porta
poiskati v knjigah nasvete za zdravo življenje, odgovore na življenjske probleme cercare nei libri consigli su come vivere sani, risposte ai problemi esistenziali; compulsare dei libri
poiskati v slovarju consultare un vocabolario, cercare nel dizionario
rad. poiskati radijsko frekvenco sintonizzarsi su una stazione radio

2. venire da qcn.:
jutri te poiščem domani vengo da te

poklícati appeler, mander, convoquer, faire venir quelqu'un, interpeller

poklicati koga po imenu appeler quelqu'un par son nom
nujno koga poklicati k sebi mander quelqu'un d'urgence
koga na pomoč poklicati appeler quelqu'un à son aide (ali à son secours)
poklicati komu kaj v spomin rappeler (ali remémorer) quelque chose à quelqu'un, rappeler quelque chose à la mémoire de quelqu'un
poklicati koga po telefonu appeler quelqu'un par téléphone, téléphoner à quelqu'un, donner (ali passer) un coup de téléphone (ali familiarno de fil) à quelqu'un
poklicati k vojakom appeler sous les drapeaux (ali aux armes)
poklicati zdravnika faire appeler le médecin
zopet poklicati v življenje réanimer, faire revivre, rappeler quelqu'un à la vie

poklícati llamar (koga a alg)

poklicati koga po imenu llamar a alg por su nombre
poklicati na odgovor llamar a cuenta
poklicati centralo llamar a la central
poklicati po telefonu llamar por teléfono
poklicati na oder (gledališče) llamar al escenario
poklicati zdravnika llamar al médico
poklicati v spomin traer a la memoria; recordar
poklicati v življenje crear; fundar; organizar
zopet poklicati v živijenje hacer revivir
dati koga poklicati llamar (ali hacer venir) a alg
priti kot poklican (fig) venir a propósito (ali como anillo al dedo ali como llovido del cielo)
čutiti se poklicanega za sentirse llamado para

poklicn|i (-a, -o) Berufs-, šport Profi-, -profi (dolžnost die Berufspflicht, življenje das Berufsleben, oblačila die Berufskleidung)

pománjkanje (-a) n mancanza, carenza, deficienza, scarsità, scarsezza, penuria, bisogno, indigenza; necessità; povertà, strettezza, stento; privazione, vuoto:
pomanjkanje prostora mancanza di spazio
pomanjkanje zraka assenza d'aria
živeti v velikem pomanjkanju vivere in grande bisogno
pomanjkanje novic scarsità, assenza di notizie
življenje, polno odrekanja, pomanjkanja vita piena di privazioni
pomanjkanje denarja mancanza di denaro; micragna j. it.
pomanjkanje elegance ineleganza
pomanjkanje kulture incultura
pomanjkanje mere non avere il senso della misura, incontinenza
pomanjkanje predsodkov spregiudicatezza
pomanjkanje rahločutnosti sordità pren.
pomanjkanje teka inappetenza
med. pomanjkanje vitaminov ipovitaminosi
pomanjkanje vsake informacije black out angl.

pomoč¹ [ó] ženski spol (-i …) die Hilfe; (podpora) der Beistand (pri vzgoji otroka der Erziehungsbeistand), die Unterstützung; (sodelovanje) die Mitwirkung, die Mithilfe, Nachhilfe; pravo pri kaznivem dejanju: die Beihilfe, die Begünstigung; začasna pomoč pri kakem delu: die Aushilfe; akcija pomoči: die Hilfsaktion; ukrep: die Hilfsmaßnahme; (dajanje pomoči) die Hilfeleistung; v stvareh: die Sachleistung; za odpravo neugodnega stanja, pomanjkljivosti: die Abhilfe (Abhilfe schaffen), pravo die Remedur; vojska der Entsatz; (roka pomoči) die helfende Hand; -hilfe (deželam v razvoju Entwicklungshilfe, družinska Familienhilfe, gospodarska Wirtschaftshilfe, investicijska Investitionshilfe, kot povračilo za izkazano pomoč Gegenhilfe, v kuhinji Küchenhilfe, na začetku Starthilfe, ob elementarnih nesrečah Katastrophenhilfe, socialno ogroženim Gefährdetenhilfe, sosedska Nachbarschaftshilfe, takojšnja Soforthilfe, v gospodinjstvu Haushaltshilfe, v sili Nothilfe, v volilnem boju Wahlhilfe, za porodnice Mutterschaftshilfe, za življenje Lebenshilfe)
program pomoči das Hilfsprogramm, razvojne: das Entwicklungsprojekt
iščoč pomoč [hilfesuchend] Hilfe suchend
potreben pomoči hilfsbedürftig, hilfebedürftig
potreben pomoči in postrežbe hilflos (tudi medicina)
dati/izkazovati pomoč helfen, Hilfe/Beistand leisten, beispringen, unter die Arme greifen, prehodno: aushelfen, pri kakem delu: mit Hand anlegen
brez pomoči ohne Hilfe, hilflos
pustiti brez pomoči ranjenca ipd.: im Stich lassen
tu ni pomoči hier ist keine Hilfe möglich, figurativno hier ist nichts zu machen, dem ist nicht abzuhelfen
Xu ni pomoči X ist nicht zu helfen

kot pomoč aushilfsweise, hilfsweise
na pomoč:
Na pomoč! Hilfe!
klicati na pomoč um Hilfe rufen
klic na pomoč der Hilferuf, pomorstvo, letalstvo das Notsignal, der SOS-Ruf, das Notzeichen, samo pomorstvo der Seenotruf
priti na pomoč zu Hilfe kommen, helfen
po pomoč:
iti po pomoč Hilfe holen
zateči se po pomoč k Hilfe suchen bei

s pomočjo mit Hilfe (von), tabel, preizkusov …: mittels, anhand von, vermittels, unter Zuhilfenahme
v pomoč:
biti v pomoč eine Hilfe sein, komu: (jemandem) helfen, beistehen

za pomoč als Hilfe, pri delu, začasno: aushilfsweise, zur Aushilfe ➞ → pravna pomoč, prva pomoč

ponádati se pònādām se upati: ljudi su se uveliko ponadali povratku u miran život so za trdno upali, da se bodo vrnili v mirno življenje