Franja

Zadetki iskanja

  • pretŕgati to tear, to tear apart (ali asunder)

    pretŕgati na dvoje to tear in two
    pretŕgati čez pol to tear in half; to break; to rend
    pretŕgati molk to break (the) silence
    pretŕgati diplomatske stike to break off diplomatic relations
    blisk pretrga temo lightning rends the darkness
    pretŕgati študij to break off ali to interrupt one's studies
    pretŕgati se (izčrpati se) to break down, to collapse; to tear
    ta nit se ne bo pretrgala this thread will not break (ali snap)
  • prevalíti (-ím) | prevaljeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. rotolare

    2. pren. addossare, riversare, attribuire:
    krivdo za neuspeh so prevalili nanj la colpa dell'insucesso fu addossata a lui

    3.
    prevaliti pot percorrere la strada
    prevaliti sedlo superare il valico

    B) prevalíti se (-ím se) | prevaljeváti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. riversarsi:
    čez deželo se je prevalila armada turistov sul paese si riversò una valanga di turisti

    2. (premetavati se) rivoltolarsi, dimenarsi

    3. (prevesiti, prevešati se) scendere:
    pot se prevali v dolino il sentiero scende a valle
  • prevésiti (-im) | prevéšati (-am)

    A) perf., imperf.

    1. spenzolare, far penzolare:
    prevesiti noge čez rob ležišča far penzolare le gambe oltre l'orlo del giaciglio

    2. ricoprire, rivestire:
    prevesiti stene s tapetami ricoprire le pareti con carta da parati

    B) prevésiti se (-am se) | prevéšati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. tracollare:
    tehtnica se prevesi la bilancia tracolla

    2. scendere, declinare, volgere:
    cesta se tam prevesi lì la strada comincia a scendere
    leta, ko se človeku življenje prevesi anni in cui la vita dell'uomo declina
    deževno vreme se je prevesilo v sončno il tempo piovoso volge al sereno
    poletje se je prevesilo v jesen l'estate sta volgendo all'autunno
  • prijádrati (-am) perf.

    1. navt. arrivare veleggiando; ekst. volare:
    pren. čez travnik je prijadral metulj sul prato volò una farfalla
    šol. žarg. prijadrati do matura giungere (faticosamente) alla maturità, all'esame di maturità
    pren. prijadrati v mirnejše vode raggiungere mari più tranquilli

    2. pren. venire maestosamente
  • priríniti (-em)

    A) perf. ➞ riniti

    1. spingere

    2. intr. pren. arrivare a fatica, raggiungere; (prilesti) uscire; (prikliti) spuntare:
    po treh urah smo pririnili do planinske koče dopo tre ore di cammino raggiungemmo la baita
    pšenica je pririnila iz zemlje il grano è spuntato

    3. pren. pren. (shajati) tirare, tirare avanti, campare, resistere;
    pririniti do zime arrivare all'inverno
    pririniti čez sedemdeseto leto aver passato la settantina

    B) priríniti se (-em se) perf. refl. farsi strada, farsi largo; ekst. raggiungere una carica:
    pririniti se do direktorja diventare direttore
  • pristájati1 (-am) | pristáti (-stánem) imperf., perf.

    1. navt. approdare, attraccare; fare scalo:
    pristati v pristanišču approdare in porto
    ladja pristaja samo v večjih obalnih mestih la nave fa scalo soltanto nei maggiori centri costieri

    2. aer. atterrare; (pristati na morju) ammarare; (pristati na mesecu) allunare; ekst. fare scalo:
    pristati s padalom atterrare col paracadute
    pred poletom čez ocean letalo pristaja v Parizu prima di trasvolare l'oceano, l'aereo fa scalo a Parigi

    3. pren. (privoliti, privoljevati na kaj) acconsentire, accondiscendere, aderire a; accettare:
    pristati na pogoje, predloge acconsentire alle condizioni, alle proposte
    ne pristati na svojo usodo non rassegnarsi alla propria sorte
  • príti (prídem) perf. ➞ prihajati

    1. arrivare, venire, giungere; pervenire:
    priti v mesto venire in città
    vlak je prišel pravočasno il treno è arrivato in orario

    2.
    priti ven venire fuori, uscire
    priti peš, z avtom venire a piedi, in automobile
    priti na obisk venire a trovare qcn.
    priti na pomoč venire, correre in aiuto
    priti po slovo prendere commiato, accomiatarsi
    priti na sestanek venire alla riunione, partecipare alla riunione
    priti iz jajca sgusciare, uscire dall'uovo
    priti iz zemlje germogliare, spuntare
    priti v pristanišče venire in porto, approdare
    priti na mizo venire in tavola
    priti bliže avvicinarsi, farsi avanti
    priti po koga venire a prendere qcn.
    priti na vrsto essere di turno, toccare
    priti na misel venire, saltare in mente
    priti na delo andare a lavorare, presentarsi al lavoro
    priti do zaključka pervenire alla conclusione

    3. priti do (nahajati se do kod, segati) arivare a, fino a, raggiungere;
    gozd ponekod pride do doline in certi punti il bosco arriva fino alla valle
    obleka ji pride do kolen l'abito le arriva alle ginocchia

    4. (nastopiti) venire, arrivare;
    solze so ji prišle v oči le vennero le lacrime agli occhi
    prišla je vročina è arrivato il caldo
    prišla je starost in z njo bolezen venne la vecchiaia e con essa gli acciacchi
    spi na postelji ali na tleh, kakor pride dorme nel letto o per terra, come viene

    5. (izraža, da je kaj na določenem mestu) venire, stare, trovarsi:
    kazalo pride na konec knjige l'indice viene alla fine del libro
    izjava bo prišla v zapisnik la dichiarazione verrà messa a verbale
    to pride pod točko dve questo viene al punto due

    6. priti do (postati uspešen v nekem prizadevanju):
    z računanjem priti do pravilnega rezultata ottenere coi calcoli il risultato corretto
    priti do prepričanja convincersi
    priti do spoznanja, do ugotovitve sapere, constatare

    7. pog. priti ob (izgubiti) perdere:
    v vojni je prišel ob nogo durante la guerra perse una gamba

    8. pog. priti na:
    na eno vzgojiteljico pride dvanajst otrok ci sono venti bambini per ogni maestra
    koliko ti pride na uro? quanto prendi, quanto ti viene all'ora?

    9. pog. priti pod:
    naš kraj je prišel pod reško provinco il nostro borgo passò alla provincia di Fiume
    del slovenskega ozemlja je po prvi vojni prišel pod Italijo dopo la I guerra mondiale parte del territorio sloveno passò sotto l'Italia, fu annesso dall'Italia

    10. (začeti obravnavati kaj) venir fuori:
    radi bi se zabavali, ti pa prideš s takimi resnimi stvarmi noi ci vorremmo divertire e tu vieni fuori con queste cose serie
    priti z nekim vprašanjem domandare

    11. pog. (stati, veljati) costare, venire, venire a costare:
    koliko ti pride hrana quanto ti viene a costare il vitto?

    12.
    priti iz mode non essere più di moda; passare, uscire di moda
    priti v nevarnost trovarsi, essere in pericolo
    priti v težaven položaj essere, trovarsi in una situazione difficile, nei guai
    priti do izraza essere evidente, chiaro
    priti k pameti mettere la testa a posto
    priti k zavesti riaversi, riprendere conoscenza
    priti iz rabe essere disusato, non usarsi più
    priti na dražbo essere messo all'incanto
    priti pod vpliv koga cadere sotto l'influsso di qcn.
    priti v poštev esser preso in considerazione
    pog. priti do profesorja, zdravnika diventare professore, dottore
    priti v navado diventare abitudine
    impers. pog. priti slabo sentirsi male
    prišlo mi je slabo mi sono sentito (-a) male
    priti na čisto v čem chiarire, appurare qcs.
    priti na dan uscire, venire stampato, venire alla luce, essere scoperto, venire a sapersi, mostrarsi
    priti na grmado finire sul rogo
    priti na idejo ricordarsi, venire in mente
    priti na jasno mettere in chiaro, chiarire
    priti na jezik dire
    pren. priti na kant, na nič, na boben andare in rovina, in fallimento, cadere in povertà
    priti na konja riuscire, essere a cavallo
    priti na tapeto venire discusso, trattato
    ne priti na pamet, na misel non pensarci affatto, non passare neanche per l'anticamera del cervello
    priti na moje trovarsi nelle mie condizioni, nel mio stato; convenire con me; verificarsi come avevo detto io
    priti na oder essere messo in scena, rappresentato
    priti na beraško palico ridursi sul lastrico
    priti na okus provarci gusto, gustare qcs.
    priti komu na pot intralciare qcn.; mettere i bastoni fra le ruote a qcn.
    pren. priti na pravo pot ritornare sulla retta via
    priti na površje venire a galla, emergere; ekst. affermarsi
    priti na svoj račun trarre vantaggio, essere ricompensato, poter godere di qcs.
    priti na dnevni red essere trattato, esaminato, essere all'ordine del giorno
    priti na koga (posestvo) passare a qcn. (di proprietà)
    priti na slabše scapitarne
    priti na svet venire al mondo, nascere
    priti na uho sentire; ekst. venire a sapere, venire alle orecchie
    priti na zeleno vejo essere a cavallo, navigare a gonfie vele
    priti na vrsto essere la volta, il turno di, toccare a
    priti (čisto) ob pamet sragionare
    priti ob glavo venire ucciso, perdere la vita
    priti pod roko venire a portata di mano, sotto mano
    priti pred oči vedere, venire a portata di mano
    priti pred sodišče essere portato in tribunale
    priti v javnost divenire di dominio pubblico
    priti v konflikt s kom dissentire da qcn.
    priti v leta invecchiare, essere vecchio
    priti v meso in kri diventare abitudine
    priti v (njegovo, njeno) oblast cadere in balia, alla mercè di qcn.
    priti v ospredje divenire attuale, acquistare in attualità
    priti v pregovor divenire proverbiale
    priti v promet essere in vendita, in circolazione
    priti (komu) v roke trovare, prendere; ekst. dipendere da qcn.
    priti v stik vedere, venire a contatto, imparare a conoscere
    priti v zavest diventare coscienti di qcs.
    priti v zobe ljudem essere calunniato
    priti blizu farsi vedere; essere avvicinabile
    priti daleč aver successo, riuscire, farcela
    kam smo prišli! dove siamo andati a finire!
    priti naokrog passare; diffondersi (notizia); pog. venire a trovare
    pog. priti naprej progredire, avanzare, far strada; rimettersi in sesto
    pren. priti naproti venire incontro
    ne priti nikamor non riuscire, non combinare niente
    pog. priti prav servire, venire a proposito
    pog. priti proč crepare
    priti skozi sbarcare il lunario; uscirne con poco danno
    pog. priti skupaj accordarsi; incontrarsi, trovarsi
    priti (kaj) vmes esservi intralci, essere impediti
    pog. priti zraven associarsi, accodarsi; riuscire
    rel. priti v nebesa andare in paradiso
    šport. priti v finale arrivare alle finali
    priti na dan s kočljivimi vprašanji venir fuori con domande imbarazzanti
    priti do sporazuma (sporazumeti se) addivenire ad un accordo
    priti nenadoma, nenadejano sopravvenire, sopraggiungere
    priti z zamudo arrivare in ritardo
    priti zgodaj arrivare di buon'ora, anzi tempo
    jur. priti (kot priča) comparire
    priča ni prišla il teste non è comparso
    priti na cilj giungere al traguardo
    priti na vrh raggiungere la vetta
    priti do globoke spremembe operarsi un radicale cambiamento
    priti k bistvu, jedru venire al dunque, al fatto
    priti do česa venire in possesso di qcs.
    priti do resnice attingere alla verità
    priti na odprto morje guadagnare il mare aperto, essere al largo
    priti do vrhunca culminare
    priti iz pubertete uscire dall'adolescenza
    priti iz zapora uscire di prigione
    priti iz luknje sbucare
    priti izza vogala sbucare da dietro l'angolo
    pren. priti med Scilo in Karibdo essere, trovarsi tra Scilla e Cariddi
    priti na dan trapelare
    priti na misel sovvenire
    priti ob dober glas discreditarsi
    priti ob glas perdere la voce, sfiatarsi
    priti ob voljo svogliarsi
    priti po kaj prelevare
    priti prej anticipare; precorrere
    priti v pravem trenutku andare a fagiolo
    priti v stik contattare
    PREGOVORI:
    kdor prej pride, prej melje chi prima arriva, meglio macina
    nesreča ne pride nikoli sama le disgrazie non vengono mai sole
    čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte
  • prō-cēdō -ere -cēssī -cēssum

    1. naprej (ven iz česa) iti, pri(haja)ti, stopiti (stopati), korakati, iziti (izhajati), napredovati: Pl. idr., huic civitas obviam processerat Ci., Iugurthae obvius procedit S., pueri, qui visum processerant (sc. ex castello) S. ki so bili šli ven. Beseda, ki dopolnjuje glag., lahko izraža: izhodišče: castris, extra munitiones C., ab aulā O., e praetorio Ci., de castris S., de domo suā Icti.; smer: Babylonem Cu., ad litus O., in agros O., in portum Ci., in forum usque Suet., ante portam L., ultra portas Pr.; izhodišče s smerjo: foribus foras Pl., e tabernaculo in solem Ci.; metaf. tudi o stvareh (npr. vozilih, plovilih in strojih) naprej se pomakniti (pomikati), naprej se premakniti (premikati): aegre procedente carpento Suet., quae (sc. manus) tantum progrederetur, quantum naves processissent C., naves procedunt ex portu ad dimicandum Auct. b. Alx. (od)plujejo iz pristanišča v boj, vineae paulo procedunt S.; o rastlinskih koreninah in mladikah: antequam radices longius procedere possint Varr. razrasti se, germen de cicatrice procedit Col. požene (poganja) iz … ; (o krajih) razprostirati se, segati (do, kam), (naprej) štrleti, raztezati se, razširjati se: processerat litus Plin. iun., procedit Italia, inde procedit Africa Mel., Lydia super Ioniam procedit Plin.; tako tudi: ut in pedes binos fossa procedat Plin., cubitus rotundus paulum procedit Cels.; (o besedah idr.) iz ust pri(haja)ti, uiti (uhajati), uteči (utekati), iziti (izhajati): voces procedebant contumaces T., ab imperatoribus, de aulā Cod. I.; occ.
    a) (o javnih sprevodih) naprej se pomakniti (pomikati), zače(nja)ti se pomikati: funus procedit Ter.; poseb. o slovesnem mimohodu konzulov idr. ob nastopu službe: vidisti Latios consul procedere fasces Sil.; potem o konzulih idr. slovesen mimohod imeti, v slovesnem mimohodu (sprevodu) iti (stopati), tudi = nastopiti (nastopati) svojo službo: Cod. I., Cl., Lact.
    b) (kot voj. t.t.) „izkoračiti“, korakati iz česa, iziti (izhajati), odriniti, naprej se pomakniti (pomikati), napredovati: paulatim C., S., tacito agmine Sil., ad Rutili castra S., ad dimicandum, ante signa, in medium campi L., in aciem processum est L., paulo longius a castris C., viam tridui C. naprej se pomakniti za tri dni hoda.
    c) (o zvezdah in o javnosti) prikaz(ov)ati se, (po)javiti se, pojaviti (pojavljati) se, poroditi (porajati) se, (javno) nastopiti (nastopati) kje, pri(haja)ti kam: processit Caesaris astrum V., processit vesper (večernica) Olympo V., in contionem L., in publicum L., Icti., in medium Ci. stopiti med množico, cum veste purpureā Ci., ornato capillo Pr., in pedes Plin. pojaviti se (pri rojstvu) z nogami naprej = roditi (rojevati) se z nogami naprej; o igralcu: huc processi sic cum servili schemā Pl.; o sodni priči: ad forum procedere Pl.; (v časovnem pomenu) pren.: nunc volo subducto gravior procedere vultu Pr. dostojneje nastopiti = lotiti se resnejših reči, posteaquam philosophia processit Ci. je nastopila = je zaživela; šalj.: altera iam pagella procedit Ci. ep. že se prikazuje druga stran = začenjam že drugo stran.

    2. metaf.
    a) (v časovnem pomenu) naprej se pomakniti (pomikati), naprej teči (hiteti), napredovati, teči, poteči (potekati), preteči (pretekati), miniti (minevati), preiti (prehajati): dies procedens Ci., dies processit V., ita tempus procedere S., procedente tempore Plin., Plin. iun. ali procedentibus annis Petr. v teku časa (let), cum iam nox processisset N. ko je bilo že pozno v noč, multum diei processerat S., plerumque noctis processit S.; o osebah: si (sc. puer) aetate processerit Ci. postal starejši, quantum aetate procedebat Ci. ko je postajal starejši; o dejanjih v času = v teku česa = med čim: procedente actu, cruciatu Q.; occ. (z)goditi se, dogoditi (dogajati) se, pripetiti se, (do)vršiti se: quid processit ad forum hic hodie novi? Pl., quod ita procedit, si … Ulp. (Dig.); procedit z inf.: igitur non procedit (ne velja, ne koristi, ni primerno, prav odveč je) quaerere an … Paul., ut procedat (da bi kazalo) in fure manifesto tractare de condictione Ulp. (Dig.).
    b) napredovati, doseči (dosegati) napredek, priti (prihajati) naprej (v ospredje), priti na kakem področju tako in tako daleč, uspe(va)ti, povzpe(nja)ti se: magna pars operis processerat C., procedente libro, opere Q., processit honoribus longius Ci., procedere in philosophiā Ci., longius procedere iras V. raste; o delavcih: opere processerant C. so pri delu dosegli napredek; occ. α) nadaljevati se, obstajati, ne prekiniti (prekinjati) se, ne (pre)neha(va)ti (se): stationes procedunt L., stipendia iis procedunt L. jim nepretrgoma teče. β) (isto) vrednost imeti, šteti se, veljati: singulae (sc. oves) pristinis ut procedunt Varr., procedit non gentis honos Val. Fl., quod procedit in hereditate liberti Dig. γ) dalje iti, preseči (presegati, presezati) kaj, iti, priti, seči (segati, sezati) do česa, preko česa, (po)vzpeti ((po))vzpenjati) se do česa, kam, zaiti kam: ultra (v govoru) Q., liberius altiusque S. svojo nalogo preseči (presegati), nec ultra minas processum est L., ne in infinitum procedat disputatio nostra Col. ne zaide, in dando et credendo longius procedere Ci. predaleč iti, prestopiti (prestopati) mero, iti preko mere (čez mero), biti nezmeren, in multum vini procedere L. navleči se ga, zelo se napiti vina, precej se ga nalokati, upijaniti se, postati pijan, quo ciborum conditiones processerint Ci. kako daleč da so šli z … , mentio eo processit, ut … L. je toliko uspel, da … , eo magnitudinis, vecordiae procedere S. priti (povzpeti se) do tolik(šn)e … , dicendi non ita multum laude processerat Ci.
    c) imeti uspeh, uspe(va)ti, doživeti (doživljati) razcvet, doseči (dosegati) napredek, napredovati, (do)goditi se, poteči (potekati), odsédati se, sponesti (sponašati) se: Ter. idr., bene, prospere, pulcherrime procedere C., tardius procedere S., venenum non processerat T., medicina processit Col., haec minus prospere procedebant N., cum apertā vi parum procederet consulis res L., ubi multa agitanti nihil procedit S.; o osebah: processisti hodie pulchre Ter. danes si imel (uspeh =) srečo, danes si bil srečen, audire est operae pretium procedere recte, qui … Enn., H.; occ. α) posrečiti se, po sreči (posreči) iti, po sreči (posreči, srečno) poteči (potekati), po sreči (posreči, srečno) se iziti, po sreči (posreči, srečno) se izteči (iztekati): id parum processit L. se ni posrečilo, si processit Ci., ita Mario cuncta procedere S., alicui nihil procedit S., alicui consilia procedunt L. β) priti prav, biti v korist, koristiti, pomagati: Ca., mea bene facta rei publicae procedunt S., illi procedit rerum mensura tuarum O. Od tod adj. pt. pf. prōcēssus 3 „v starosti naprej pomaknjen“ = prileten, star: uxor mea sterilis et processior in diebus suis Aug. že bolj (precej) priletna, že bolj (precej) v letih.
  • pro-cellō -ere (pro in *cellere; gl. clādēs) na tla podreti (podirati), na tla vreči: neminem eorum ha[e]c adseverare audias, sed procellunt se et procumbunt dimidiati, dum appetunt Pl. planejo s polovico života (telesa) nad mizo, hlastno se nagnejo s telesom (z životom) čez mizo, procellunt, procumbunt P. F.
  • prodaj|a ženski spol (-e …) der Verkauf (kreditna Ratenverkauf, ponovna Weiterverkauf, posebna Sonderverkauf, prisilna Zwangsverkauf, na debelo Großverkauf, na drobno Kleinverkauf, na panju gozdarstvo Stockverkauf, pod roko Freihandverkauf, prvotnemu lastniku Rückverkauf, v sili Notverkauf, vstopnic Kartenverkauf, zastavljene stvari Pfandverkauf, zdravil brez recepta Handverkauf), na tržišču: der Absatz (domača Inlandsabsatz, neposredna Direktabsatz); (razpečavanje) der Vertrieb (monopolna/izključna Alleinvertrieb); vozovnic: die Kartenausgabe, Fahrkartenausgabe; (trženje) die Vermarktung
    prodaja čez cesto Verkauf über die Straße, Außerhausverkauf
    prodaja na cesti Straßenverkauf, Straßenhandel
    prodaja na up/kredit Kreditkauf
    prodaja pod ceno die Verschleuderung
    … prodaje Verkaufs-
    (direktor der Verkaufsdirektor, pospeševanje die Verkaufsförderung, številke Verkaufszahlen množina, upad der Verkaufsrückgang, vodja der Vertriebsleiter, Verkaufsleiter)
    vrednost pri ponovni prodaji der Wiederverkaufswert
    komisijska prodaja die Kommission
    dati/vzeti v komisijsko prodajo in Kommission geben/nehmen
    ki ni za prodajo unverkäuflich
    ki pospešuje prodajo verkaufsfördernd
    odprt za prodajo verkaufsoffen
    dati/priti v prodajo in den Handel bringen/kommen
  • prog|a2 [ó] ženski spol (-e …)

    1. tiri z ustrojem: die Strecke, Fahrstrecke (glavna Hauptstrecke, kratka Kurzstrecke, stranska Nebenstrecke, železniška Eisenbahnstrecke)
    krožna proga der Gürtel, die Gürtelbahn, die Rundstrecke, Rundbahn, Ringbahn
    ozkotirna železniška proga die Kleinbahn
    slepa proga die Stichbahn
    maksimalna hitrost proge železnica die Streckenhöchstgeschwindigkeit
    obhod proge die Streckenbegehung
    odsek proge der Streckenabschnitt
    spodnji ustroj proge železnica, gradbeništvo, arhitektura der Bahnkörper
    hoja čez progo prepovedana Überschreiten der Gleise verboten!
    podvoz pod progo die Bahnunterführung
    prehod čez (železniško) progo der Eisenbahnübergang, Bahnübergang

    2.
    rudarstvo izvažalna/ izvozna proga Förderstrecke
    odkopna proga der Streich, die Abbaustrecke
    glavna proga v jami Hauptfeldstrecke
    smerna proga Richtstrecke

    3. šport die Strecke, die Bahn (dirkalna Rennstrecke, Autorennbahn, plavalna Schwimmbahn, za bob Bobbahn, srednja tekaška Mittelstrecke, kratka Kurzstrecke); pri smuku: der Durchgang
    proga za tek die Laufbahn, Laufstrecke
    proga za smučarski tek Langlaufstrecke, die Langlaufloipe, die Loipe
    označba proge die Streckenmarkierung
    … na dolge/ srednje/kratke proge Langstrecken-/Mittelstrecken-/Kurzstrecken-
    (tekač na der Langstreckenläufer/Mittelstreckenläufer/Kurzstreckenläufer, tek Langstreckenlauf/Mittelstreckenlauf/Kurzstreckenlauf)
    preizkuševalec proge pri smučanju: der Vorläufer
    ravni del proge pred ciljem: die Zielgerade

    4. anatomija die Bahn (čutna Empfindungsbahn, živčna Nervenbahn)

    5. tehnika (proizvodna linija) die Straße, das Werk (bločna Blockstraße, dovršilna Fertigstraße, gladilna Glättwerk, razrezovalna Scherenstraße, valjalna Walzenstraße)
    kotalna proga Rollenbahn
    proga vodnika Leiterbahn
  • project2 [prədžékt]

    1. prehodni glagol
    projektirati, snovati, zamisliti, načrtovati; vreči, projicirati (luč, senco, sliko); potisniti naprej

    2. neprehodni glagol
    štrleti, moleti (over čez, into v)

    to project o.s. (ali one's thoughts) into v mislih se prestaviti v
    to project one's feelings into prenesti svoja čustva na
  • prō-lixus 3, adv. („naprej iztekel“; prim. liqueō, liquor)

    1. obilno (izdatno, zelo) dolg, širok, prostran, (ob)širen, obilen, obsežen, razsežen: Varr., Amm. idr., capillus Ter., comae O. bujni, barba V. dolga, valovito se spuščajoča, tunica Gell. dolga in obilna (= ohlapna), ramus Suet. listnata, košata, prolixo corpore erat Suet., prolixior arator Col. dolg in širokopleč, tršat, non tam prolixo (dolg, močen) provolat ictu Lucr., capillus passus prolixe Ter. obilno (bujno) se spuščajoči, arbor prolixe foliata Ap. (bujno) listnato, id prolixe cumulateque fecit Ci. ali quod prolixe tibi cumulateque contingit Plin. iun. v obilni (izdatni) in polni meri, accipit homo nemo … prolixius Ter. na gostiji … obilneje (sijajneje, razkošneje) postreči, aliquem prolixius fovere Suet. čez mero, prekomerno; acc. neutr. adv.: prolixum (močno, glasno) eiulare Ap.
    a) (o času, stanju idr.) obilen, dolg: tempus Icti., homo prolixae aetatis Icti. prileten, star, mator, prolixiorem tractatum habere Icti. obsežnejši, labor prolixissimus Iul. Val.
    b) (o govoru in govorniku) obširen, dolgovezen, razvlečen: prolixissima epistola Aug., ne sim prolixus Macr.

    2. metaf.
    a) širokopomenski, izčrpen, obširen, obsežen (širok) pomen imajoč: existimo longe longeque esse amplius, prolixius (sc. izraz mortales nam. homines) Gell.
    b) naklonjen, ustrežljiv, uslužen, ugodljiv, prijazen, postrežljiv, prostovoljen, radovoljen, voljan (voljen), pripravljen: Ter. idr., natura, animus Ci. ep., in Pompeium prolixior Ci. ep., prolixe promittere Ci. ep., prolixe consentit de concubitu Ap.
    c) ugoden, k uspehu idoč, dobro se izhajajoč (iztekajoč), srečen: res secundae atque prolixae atque prosperae Ca. fr., cetera spero prolixa esse his competitoribus Ci. ep.
  • prō-mineō -ēre -minuī (prim. im-mineō, mons)

    1. (naprej ali kvišku) moleti, štrleti, strčati, gledati iz česa, izstopati: Mel., Plin. iun. idr., collis prominet in pontum O., collis prominens L., Phaselis (sc. promunturium) prominet in altum L., prominentes orae T.; occ.
    a) o telesnih delih in osebah: Plin., Mart., Cl. idr., prominent ungues numquam recisi Cu., prominet rostrum O., comae prominent hirtae Cu., coma prominet (visi) in vultus O., prominere ex lectica Sen. rh., prominere ore H. z obrazom moleti, gledati (iz zemlje), pectore nudo prominentes (sc. de muro) C. sklanjajoče se, sklonjene (čez zid), prominens a cetera acie cuneus L., vulgus prominet ex celsis tectis Stat. gleda dol z visokih streh.
    b) o stvareh: coma (listje) prominet Algido H. moli kvišku (se vzdiguje) nad Algid, utrimque prominentibus gibbis Amm.

    2. metaf. sezati: maxima pars eius (sc. gloriae) in memoriam ac in posteritatem prominet L., quae (sc. iustitia) … foras tota prominet Ci. se (po)kaže. Od tod adj. pt. pr. prōminēns -entis moleč, štrleč, izstopajoč: barba Sen. ph. sršeča, oculi Plin. izbuljene (naspr. conditi udrte), cauda prominentior Plin.; subst. n: in prominenti litoris T. na jeziku (štrlini), prominentia montium T. obronki, predgorja, razrastki, nosovi; adv. prōminenter kvišku (moleče), visoko: clunibus prominentius sublevatis Cael., paulo prominentius a cetero corpore sublevato (sc. capite) Cael., prominentius a lecto producendus (sc. est) aeger Cael.
  • prō-scindō -ere -scidī -scissum (prō in scindere)

    1. naprej ali spredaj pretrga(va)ti, (s)trgati, raztrga(va)ti, (raz)cepiti, (raz)kalati, (raz)klati, razrez(ov)ati (razrezavati): proscissum vulnere pectus Stat., Rhodanus proscindens gurgite campos Sil., proscindere ferro quercum Lucan., piscem Ap., si quando fulgure terra proscissa est Iust.; occ. (kot agr. t.t.) (s)prášiti, orati praho (ledino, prélog): Varr., Col. idr., arva Plin., solum Ap.; pesn. = (z)orati, preora(va)ti sploh: terras ferro Acc. ap. Non., terram iuvencis V., terram aratris Lucr., ferro campum O.; metaf. (pre)rezati, preseka(va)ti (presekovati), (iz)brazdati, (pre)brazditi (prebrazdovati): remo stagna Sil., navis proscindit aequor Cat., ventos Cl. prodreti (prodirati) skozi vetrove.

    2. metaf. ošte(va)ti, (o)grdíti, v nič da(ja)ti, (o)sramotiti, zasramovati, (o)psovati, (o)zmerjati, obrekovati, (raz)žaliti, slabo (grdo) govoriti o kom, obregniti (obregovati) se ob koga, nad kom, zabavljati čez koga, udrihniti (udrihati) čez koga, po kom, „precediti (precejati)“ koga: Plin., Val. Max., Suet., Aus., Lact. idr., summotum patriā proscindere desine O.
  • pȑten -a -o
    1. prten, hodničen, hoden: -o platno; -a košulja
    2. slab: hej, starosti, prteno oružje
    3. -a uš, vaš bela uš; -i put dial. steza, ki drži čez polja, skozi gozdove
  • pulsō -āre -āvī -ātum (frequ. k pellere)

    1. udariti (udarjati) na (ob) kaj, (s)tolči, butniti (butati), (po)trkati na kaj, (po)teptati, suniti (suvati), odriniti (odrivati): Sen. ph., Sil., Cl. idr., ariete muros V. stresati, tolči, pulsant arva ligones V. obdelujejo, ostium Pl., ostia H., Q., fores O., ianuam Ap., postes cuspide O., pede pauperum tabernas H., ad divitem Aug. potrkavati (trkati) pri bogatinu, solvite pulsanti loca Stat., humum moribundo vertice O., pede libero pulsanda tellus H., Amazones pulsant flumina V. topočejo (dirjajo) čez (zamrzlo) reko, campus assiduis pulsatus equis O., pulsare pedibus spatium Olympi O. (pre)teptati; pesn. = prehiteti; meton.: Phoebe curru pulsabat Olympum V. je drdrala po Olimpu, pulsant cacumina (ali saxa V.) fluctūs O. ali pulsant latera (sc. navis) ardua fluctūs O. se zaganjajo v bok(e), pljuskajo ob bok(e), caput (sc. montis) vento pulsatur et imbri V. veter in dež se zaganjata v vrh, rigentem (sc. nubem) pulsat Notus Val. Fl., chordas digitis et pectine V. ubirati strune, brenkati, tibia digitis pulsata Lucr., erupere aut ut nervo pulsante sagittae V. kakor puščice s prožeče tetive = kakor puščice, sprožene (izstreljene) s tetive, pulsare sagittam V. sprožiti, izstreliti, ipse arduus pulsat sidera V. zadeva ob zvezde, se dotika zvezd, vasto qui vertice nubila pulsat Val. Fl. (prim.: sublimi feriam sidera vertice H.) zadeva ob oblake, se dotika oblakov; pulsat tuas ululatus coniugis aures Cl. bije na tvoja ušesa, semen paulum pulsare Plin. stolči.

    2. buhniti (buhati), suniti (suvati), odriniti (odrivati), odsuniti (odsuvati), dregniti (dregati), pahniti, pehniti (pehati), (s)tepsti, natepsti (natepati), pretepsti (pretepati), (na)tolči, (na)biti, gnjaviti, biti nasilen (grob) do koga, hudo (grdo) ravnati s kom: Iuv., Sen. rh., Petr., Suet., Prud., Amm. idr., pulsare verberareque ali pulsare et verberare aliquem Ci. idr., sic densis ictibus heros creber utraque manu pulsat versatque Dareta V., tu pulses omne, quod obstat H., tribunum plebis servi M. Tulii pulsaverunt Ci.; occ. proč suniti (suvati), odsuniti (odsuvati), od sebe pahniti (pehati), odpahniti, pregnati (preganjati), odstraniti (odstranjevati): pulsatos referens infecto foedere divos V. pregnane in razžaljene, pericula Cl., pulsatae maiestatis imperii reus Amm. zaradi (raz)žalitve.

    3. metaf. dotakniti (dotikati) se koga, ganiti, premakniti (premikati), pretresti (pretresati), (močno) vplivati na koga, nagniti (nagibati) kam, k čemu, pridobi(va)ti si naklonjenost koga, nakloniti (naklanjati) si koga, gnati, spodbuditi (spodbujati), spodbosti (spodbadati), vzbuditi (vzbujati), razvneti (razvnemati) ipd.: censemus dormientium animos … externā et adventiciā visione pulsari? Ci., imaginibus pulsuntur animi Ci., quae te vecordia pulsat? O. te žene; occ.
    a) vznemiriti (vznemirjati), pretres(a)ti, povzročiti (povzročati) drhtenje (strah): Sen. tr., Sil., Val. Fl. idr., pavor pulsans V., pulsare alicuius pectus T., urbem rumoribus Petr.
    b) nadlegovati: superos vocibus Sen. tr., superos invidiā Stat., aliquem querelis Stat., Cl., existimationem viri fortis invidiā gravi Amm. težiti, tlačiti, uničevati, pogubljati, gonobiti, ut opulenti pulsantes praesidia potiorum Amm. degajoči = nadlegujoči (obdelavajoči) z denarjem (= s podkupovanjem).
    c) nadlegovati s tožbo = s tožbo prije(ma)ti, tožiti, poda(ja)ti tožbo zoper koga, naperiti (naperjati) pravdo zoper koga: pro quo (sc. contractu) pulsabatur, aliis pulsantibus pozni Icti.; metaf.: iniusta Tartara Stat., pulsari falso crimine Cl.

    Opomba: Inf. pr. pass. pulsarier: Lucr.
  • pūrus 3, adv. -ē, starejše pūriter (prim. skr. pávatē in punā́ti (on) čisti, pūtaḥ čist, pū́tiḥ čiščenje, pavitár- čistilec, gr. πῦρ = got. fōn (z gen. funins) = fūir in fiur = nem. Feuer ogenj, stvnem. fowen čistiti, vejati žito, lat. pūrgō = pūr-igō, putus, putō, piūs)

    I.

    1. čist, očiščen, snažen, čeden: aedes Pl., manus Tib., unda V., aqua H., fons Pr., lympha Sil., humus Ci. očiščena, solum Cu., hasta Stat. neomadeževana (s krvjo), vitrum Mart., aurum Plin. očiščeno, brez primesi (žlindre, trosk), hostiae Plin. čiste, purissima mella V., pure eluere vasa Pl., pure lauta corpora L., puriter transfundere aquam in alterum dolium Ca., puriter lavit dentes Cat., quam (sc. corporis partem) purius oscularetur Sen. ph., quam mundissime purissimeque fiat Ca.

    2. čist = svetel, jasen, veder: aëre purior ignis O., aër (naspr. crassus) Ci., sol H., nox V., dies Cl., dies purissimus Plin. iun., purior spiritus (zrak) Front., purissima aetheris pons Ci., purius splendere V., H.; subst. n.: per purum V. skozi čisti zrak, per purum tonantes egit equos H. čez jasno nebo.

    3. metaf. čist = brez kakega dodatka, gol, prost, nespremenjen: hasta goli držaj, golo ratišče (brez železne osti) kot znak (gr. σκῆπτρον)
    a) vladarjev in svečenikov: V., Pr.
    b) kot častna nagrada zaslužnim vojakom: Suet., genae Sen. tr. brez brade, ceterum argentum purum, duo pocula cum emblemate Ci. brez reliefne podobe, gladka (srebrnina); tako tudi corona Vitr. ali lanx pura Icti. (naspr. caelata), parma V. prosta, neokrašena, brez znakov (naspr. picta), vestis V. ali toga Ph., Plin. brez škrlatnega obšiva = bela, membranae, chartae Icti. nepopisan(e) (naspr. scriptae), vasa Col. nezasmoljeno posodje, locus L. ali ager O. ali campus V., L. neobdelan(o), nezasajen(o), odprt(o), purus ab arboribus campus O. brez dreves, puri aliquid ab humano cultu soli L. nekaj neobdelanega sveta brez človeških bivališč; tudi gol = čist, nemešan, prvoten, enostaven, preprost, naraven, pristen, sam po sebi: nardum Tib., unus purusque ignis Lucr., esse utramque sibi per se puramque necesse est Lucr., quae invideant pure apparere tibi rem H. gola, brez odeje (pregrinjala); subst. pūrum -ī, n čisti dobiček: quid possit ad dominos puri … pervenire Ci.

    4. akt. = čisteč: sulfur Tib.

    II. pren.

    1. čist = jasen: fides (prepričanje) Gell. (naspr. turbida nejasno).

    2. čist = brezmadežen, neomadeževan, neoskrunjen, nedolžen, brez krivde, pošten, svet: purus aetherius sensus V., castus animus purusque Ci., animus purus et integer Ci., animam puram conservare Ci., pura mens Ci., vitā et pectore puro H., consulem purum piumque deis visum L., estne quisquam, qui tibi purior esse videatur Ci., purum corpus Plin. iun., manus H., V., Suet. idr., purum piumque duellum Formula vetus ap. L. pravična in poštena, purae noctes (naspr. spurcae noctes) Pl., dies Isidis Pr., pure et caste deos venerari Ci., pure acta vita Ci., puriter vitam agere Cat., pure a matronis sacrificatur L., mens ab omni labe pura Sen. ph.; s samim abl.: forum caede purum Ci., purum vitio cor H.; pesn. z gen.: sceleris purus H. (prim. gr. καϑαρόρτινος).

    3. kot relig. t.t.
    a) = profanus neposvečen, nesvet, posveten, profán: Icti., domus ab ista suspicione religionis tam vacua atque pura Ci.
    b) od ljudi in živali neoskrunjen, neomadeževan, nepohojen: locus L. (naspr. locus detestabilis).
    c) z opravljenim pogrebom očiščen, žalovanja oproščen (prost): familia Ci., exspectat puros pinea taeda dies O. nežalovalne, vesele; pesn. act. očiščujoč (v verskem, nabožnem pomenu), greh oproščujoč (oproščajoč): arbor (= smreka) O.

    4. (o jeziku)
    a) čist, nepopačen, nespakedran, brez napak(e): pura et incorrupta consuetudo (naspr. vitiosa et corrupta consuetudo) Ci., tersior et purus magis Horatius (naspr. fluit lutulentus Lucilius) Q. čist = slehernemu razumljivejši (umevnejši), pure et emendate loqui Ci., purissime loqui Gell.
    b) (kot ret. t.t.) preprost, brez okrasja (lepotičja), neumeten, neizumetničen: Gell., oratio Ter., dicendi genus Ci., historia Ci., sermo C. fr., Q., Plin. iun., quid pure tranquillet H. naravnost, dočista.

    5. (kot jur. t.t.) čist, brezpridržkoven (brez pridržka), brezzadržkoven (brez zadržka), brezugovoren (brez ugovora), brezpogojen: iudicium Ci., causa, libertas Icti., pure stipulari Icti., deberi sive pure sive in diem sive sub condicione Icti.

    Opomba: Star. superl. pūrimĕ: [purime tetinero pu]rissime tenuer[o] P. F.
  • put*2 [put]

    1. prehodni glagol
    položiti, postaviti, dati kam, vtakniti (in one's pocket v žep; in prison v ječo)
    spraviti (koga v posteljo, v neprijeten položaj, v red, v tek); izpostaviti, podvreči čemu (to put to death usmrtiti koga)
    posaditi (into, under s čim; the land was put under potatoes)
    poslati, dati, siliti, naganjati (to v, k; to put to school poslati v šolo, to put to trade dati koga v uk, to put the horse to the fence nagnati konja v skok čez ograjo)
    napeljati, zvabiti (on, to k)
    napisati (to put one's signature to a document)
    prestaviti, prevesti (into French v francoščino)
    izraziti, formulirati (I cannot put it into words ne znam tega z besedami izraziti; how shall I put it kako naj to formuliram?)
    oceniti, preceniti (at; I put his income at £ 1000 a year po mojem zasluži 1000 funtov na leto)
    uporabiti (to; to put s.th. to a good use dobro kaj uporabiti)
    zastaviti, postaviti (vprašanje, predlog I put it to you apeliram na vas, obračam se na vas)
    staviti (on denar na kaj)
    vložiti, investirati (into v)
    naložiti (npr. davek, to put a tax on obdavčiti kaj)
    naprtiti, pripisati komu kaj (on; they put the blame on him krivdo valijo na njega)
    šport metati, vreči (kroglo); poriniti (bodalo), streljati (in, into)

    2. neprehodni glagol
    podati se, napotiti se, iti, hiteti (for kam; to put to land podati se na kopno; to put to sea odpluti; to put for home napotiti se domov)
    navtika jadrati, krmariti, pluti
    ameriško izlivati se (into v)

    to put s.o. above s.o. else postaviti koga pred drugega
    to put one's brain to it koncentrirati se na kaj, lotiti se česa
    to put a bullet through ustreliti, preluknjati koga
    to put in black and white, to put in writing napisati
    to be put to it biti prisiljen
    to be hard put to it biti v zagati, v škripcih, biti prisiljen k čemu
    to put the cow to the bull pripeljati kravo k biku
    put the case that recimo, da
    to put the cart before the horse nesmiselno ravnati
    to put o.s. in (under) the care of s.o. postaviti se pod zaščito koga
    to put out of action onesposobiti
    to put s.o. out of countenance spraviti koga iz ravnotežja
    to put down the drain vreči v vodo, neumno zapraviti
    to put all one's eggs in one basket staviti vse na eno karto
    to put an end (ali stop, period) to napraviti konec s čim, končati
    to put the good face on it mirno kaj prenesti
    to put one's foot in it narediti napako, osramotiti se, blamirati se
    to put in force uveljaviti
    to put s.o. on his feet spraviti koga na noge
    to put the finger on pokazati s prstom na, identificirati koga (kaj)
    to put s.o. on guard opozoriti koga na previdnost
    to put one's hands to lotiti se; pomagati
    to put into the hands of s.o. prepustiti komu, dati komu v roke
    to put out of one's head izbiti si iz glave, pozabiti
    to put a horse to vpreči konja
    to put s.o. in a hole spraviti koga v neugodon položaj
    to put the hand to the plough prijeti za delo
    to put one's hands in one's pocket globoko seči v žep
    to put it to s.o. apelirati na koga, dati komu na voljo
    to put a knife into zabosti
    sleng to put the lid on presegati vse meje, biti višek česa
    to put money on staviti na kaj
    to put the money to a good use pametno porabiti denar
    to put a matter right izgladiti (zadevo)
    to put it mildly milo rečeno
    to put in mind spomniti koga
    to put s.o.'s nose out of joint spodriniti koga
    to put in order urediti
    to put s.o. on his oath zapriseči koga
    to put in practice izvajati
    to put o.s. in s.o.'s place vživeti se v položaj koga drugega
    to put on paper napisati
    not to put it past one pripisati komu kaj slabega
    to put to ransom zahtevati odkupnino za
    to put s.o. right popraviti koga
    to put in shape spraviti v dobro kondicijo, oblikovati
    to put one's shoulder to the wheel potruditi se
    to put a spoke in s.o.'s wheel metati komu polena pod noge
    to put to the sword prebosti z mečem
    to stay put ostati na mestu
    figurativno to put teeth into zagristi se v kaj
    to put s.o. through it dajati koga na sito in rešeto
    to put in use uporabiti
    to put a veto on it uporabiti veto
    to put into words izraziti z besedami, točno opisati
    to put s.o. in the wrong postaviti koga na laž, dokazati, da nima prav
    to put s.o. out of the way spraviti koga s poti
    sleng to put s.o. wise odpreti komu oči
    sleng to put the wind up s.o. prestrašiti koga, dati mu vetra
    well put dobro povedano
    to put the weight metati kroglo
    to put everything wrong narediti vse narobe
  • quarrel2 [kwɔ́rəl] neprehodni glagol
    prepirati se, spreti se (with s, z; for, about zaradi)
    pritoževati se

    to quarrel with each other spreti se
    to quarrel with one's bread and butter pljuvati v lastno skledo, škodovati samemu sebi
    to quarrel with one's lot pritoževati se čez svojo usodo