Franja

ob-temperō -āre -āvī -ātum (ob in temperāre) ugoditi (ugajati), ustreči (ustrezati), pokoren (poslušen) biti, pokoriti (pokoravati) se komu, čemu, ubogati koga, kaj, ravnati se po čem, držati se česa: Pl., Ter., O., Auct. b. Alx., Auct. b. Afr., Val. Max. idr., senatūs auctoritati C., Ci., consilio et voluntati alicuius C., Ci., legibus N., imperio Persarum Cu. podložen biti, naturae Suet.; abs.: nisi obtemperassent Suet.; brezos.: si mihi esset obtemperatum Ci. Od tod adv. pt. pr. obtemperanter

1. voljno, pokorno, poslušno, ubogljivo: Marcus Aurelius ap. Fr., Aug., Prud.

2. vzdržno, zmerno, z mero (naspr. inhianter): appetere Aug.

ob-tendō -ere -tendī -tentum (mlajša, v klas. lat. redka obl., prim. ostendo)

1. potegniti (potegovati, potezati) pred koga, držati pred koga, razpe(nja)ti pred kaj, narediti (delati) kaj pred čim: Suet., Val. Fl., Cl. idr., coria munientibus Cu., pro viro nebulam V. zagrniti moža v oblak, obtentā nocte V. pod plaščem noči, pod okriljem noči, v temni noči; occ. pass. (razprostrt) biti, stati, ležati pred čim, razprostirati se pred čim: Britannia Germaniae obtenditur T., huic (sc. Libano) … mons adversus Antilibanus obtenditur Plin.

2. metaf.
a) prednost da(ja)ti čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad kaj: curis obtendebat (= anteponebat) luxum T.
b) (po)iskati pretvezo za kaj, navesti (navajati) kaj kot pretvezo za kaj, izgovoriti (izgovarjati) se s čim: Gell., Lucan., excusante se Lepido, cum valetudinem corporis obtenderet T., o. preces matris T., rationem turpitudini Plin. iun.
c) kakor s kakim zastorom zagrniti (zagrinjati), zastreti (zastirati): nube diem T., lucem pulvere Sil., limina silvis Stat., paedore foedo obtentus (po nekaterih izdajah obtectus) comam Sen. tr. z lasmi, pokritimi z grdo umazanijo; pren.: quasi velis quibusdam obtenditur, unius cuiusque natura Ci. ep. je tako rekoč zagrnjena z zastiralom.

obtēstātiō -ōnis, f (obtestārī)

1. zaklinjanje, (za)rotitev, zarotilo = zavezovanje k čemu s klicanjem božjega imena: Don., Fest., obtestatio et consecratio legis Ci.; occ. besedilo zarotitve: obtestationem componere L.

2. živo prošenje, živa molitev (prošnja): Ci. ep., T., Suet., Amm., assiduae patris obtestationes N., preces obtestationesque L.

ob-tineō -ēre -tinuī -tentum (ob in teneō)

1. trdno držati: obtine aures (meas) Pl. drži me za ušesa.

2. zavze(ma)ti, imeti v svoji oblasti (v rokah, posesti), posedovati, imeti: Lucr., pars Galliae, quam Galli obtinent C., spatium, quod acies obtinet Cu., o. loca C. prebivati v krajih, suam domum Ci. imeti svoje domovanje, Lyciam obtinet Antigonus Cu.; od tod v političnem pomenu: praetor provinciam obtinuit Sardiniam N. je upravljal; kot voj. t.t. zasedeno imeti, v obleganju ali zasedbi držati: ripam armis L., castra, vada custodiis C., tecta Cu.; metaf.: perpetuum imperium N., multos annos regnum C., summum magistratum C. ali legati locum N. vršiti, opravljati, imeti, principatum in civitate N. ali gradum in amicitiā Cu. zavzemati, principem locum C. zavzemati prvo mesto = najimenitnejši (najvplivnejši, najveljavnejši) biti, proverbii locum Ci. veljati za pregovor, biti pregovoren, veri vicem Cu. za resnično (resnico) veljati, numerum deorum obtinent stellae Ci. veljajo (se štejejo) za božanstva, fama, quae plerosque obtinet S. ki ji pritrjuje večina, ki ima največ pristašev, caseus medicamenti vim obtinet Plin. rabi (se uporablja) kot zdravilo; occ. dobi(va)ti, preje(ma)ti, zadobi(va)ti: Iust., T., Suet., pacem facere talibus condicionibus: Siciliam Dion obtineret N., spes per Helvetios regni obtinendi C., ius suum contra aliquem Ci., iniuriam L. nepravično pridobljeno, rem C. zmagati.

2. obdržati, pridržati, udržati, zadrž(ev)ati, (trdno) držati se česa, držati, ohraniti (ohranjati): Plin., equestrem obtinuit dignitatem N., lex, quae in Graecorum conviviis obtinebatur Ci., o. auctoritatem in perpetuum Ci., imperium T., regnum C., hereditatem Ci., pontem L., collaudavi milites, quod provinciam obtinuissent L. ker (da) so držali, quod plures auctores edidere et fama obtinuit L. je pridržala; z inf.: earumque artem et disciplinam obtineat colere Pl. naj se vztrajno drži njih lastnosti ...; occ.
a) (svojo pravico, stvar) držati, vzdrževati, obdržati, dognati, veljavo pridobi(va)ti čemu, dobiti: rem obtinuit Caesar C. Cezar je vzdržal (zmogel), o. ius suum contra aliquem Ci., ne hoc quidem iuris obtinuit Ci., non tribunus ultra ius obtinuit T., o. apud Caesarem causam C., res facile obtinebatur Ci. je zlahka obveljala; abs. obtinere (dognati, zmoči, da … , da ne … ) z zahtevnim stavkom: T., Val. Max., Suet., obtinuit, ut accusaret L.; obtinere non potuit, quin ... Suet.; z inf.: cum admitti magnā ambitione aegre obtinuisset Iust.; popolnoma abs.: nec obtinuit Suet. pa ni zmogel, obtinuisset adeo, nisi … Suet.
b) trditi kaj, vztrajati pri kaki trditvi, dokaz(ov)ati kaj: duas contrarias sententias Ci., non dicam id, quod debeam forsitan obtinere Ci., si minus id poteris obtinere Ci.
c) imeti (šteti, smatrati) za kaj: certus equidem eram et pro vero obtinebam Ap.

3. intr. (refl.) držati se, obdržati se, trajati, veljati: Eutr., sequentem noctem caligo obtinuit L., nulla pro sociā obtinet S. ne velja za zaveznico, pro vero antea obtinebat S.; tudi (ob)držati se pred čim, prednost imeti: plurium sententia obtinet Icti., quod et honestius est et merito obtinuit Icti.

ob-trectō -āre -āvī -ātum (ob in tractāre)

1. intr. „na nasprotno stran vleči“ (ob isti vrvi), iz zavisti nasproti delati, nasprotovati, biti nasprotnik, upirati se, kljubovati komu, čemu: obtrectarunt inter se N. so bili nasprotniki; z dat.: Col., Suet. idr., huic legi obtrectant Ci., obtrectatum est Sabinio Ci.

2. trans. poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, prikrajš(ev)ati: Plin. idr., invicem se obtrectaverunt T., curam Ph. napadati, libellum Ph., eorum poemata Gell., deorum numen (mogočnost) Val. Max., laudes eius obtrectare voluit L. (v tem pomenu tudi laudibus L.); abs.: ne aut obstare aut obtrectare videretur Suet., obtrectandi causā Ci., obtrectantis est Ci., invidia obtrectans Sil.; brezos.: si obtrectabitur Ci. ep.

ob-vārō -āre (ob in vārus) ovirajoč se postaviti (postavljati) nasproti čemu, nasprotovati, upirati se čemu: nam consiliis obvarant quibus tam concedit hic ordo Enn. ap. Non.

obversiō -ōnis, f (obvertere) obračanje proti čemu, pomaljanje, moljenje, proženje, nastavitev, nastavljanje: alterius malae Hier.

ob-vertō -ere -vertī -versum (ob in vertere)

1. obrniti (obračati) proti kam, proti čemu: Pl., Plin., Col., Sil. idr., navem Ci. (Arat.), eodem agmen suum Cu., obvertit arcūs in illum O., obvertunt pelago proras V., o. ordines ad clamorem L., ora ob os alicuius Ci. ep.; od tod med. obverti obrniti se: L., Col., Sen. ph. idr., obversus (potem ko se je obrnil proti njemu, obrnjen proti njemu) intendit telum V., obversus ad matrem ait T., Carenem profligatis obversis integer a tergo globus circumvenit T. lice … od zadaj.

2. metaf. nakloniti (naklanjati) svoje misli komu, čemu, obrniti (obračati), usmeriti (usmerjati) svoje misli h komu, k čemu, na kaj, nagniti (nagibati) srce k čemu: Antonio obversis militum studiis T. ker so vojaki izrazili (svojo) naklonjenost Antoniju, milite ad sanguinem et caedem obverso T. ker je vojak usmerjal vse svoje misli le na kri in morijo, ker se je ukvarjal le s krvjo in morijo.

oc-canō -ere -canuī (ob in canere, rekompozicija nam. occinō) vmes, k čemu, ob čem (za)trobiti (na kaj); kot voj. t.t.: Serv., Sentius occanere cornua tubasque iussit T., iussu Metelli cornicines occanere S. fr.

occasion¹ [əkéižən] samostalnik
prilika, priložnost; razlog, povod, vzrok; naključje
pogovorno svečan dogodek
zastarelo potreba
množina posli, opravki

for the occasion za to priložnost
there is no occasion to be afraid ni povoda za strah
to celebrate the occasion proslavljati svečan dogodek
to be equal to the occasion biti čemu kos
to give occasion to s.th. dati povod za kaj
to go about one's occasions iti po opravkih
to improve the occasion izrabiti priložnost (zlasti za moralno pridigo)
to have occasion to imeti povod za kaj
on occasion tu in tam, včasih
on the occasion of ob (kongresu)
to rise to the occasion biti čemu kos, odločno nastopiti
to seize (ali take) the occasion; ali to take occasion by the forelock pograbiti priliko
to take occasion to do s.th. izrabiti priložnost
to be the occasion of s.th. biti povod za kaj

oc-cinō -ere, occecinī in occinnī (ob in canere)

1. vmes, k čemu (za)kričati, (za)trobiti: occinente liticine Amm., bucinis occinentibus Amm.

2. svareč (za)kričati proti komu, (za)krokati na koga (o pticah vedeževalkah), oglasiti (oglašati) se: ante consulem corvus occinuit L., quid enim est, si occecinerit avis? L., tres corvi in eum adversum occinentes Val. Max., haec animalia (= aves) inter se … vario modo occinunt et occipiunt carmine Ap.

oc-currō -ere -currī (redko occucurrī: Ph., pri Pl. in Sen. ph. dvomno) -cursum

1. nasproti (pri)teči, (pri)hiteti, sreč(ev)ati, naleteti (naletavati) na koga, zade(va)ti na koga: obviam alicui Pl., L., Iust. idr., ad Aeginam Caesari occurrit C., equites hostibus occurrebant C.; abs.: Pl., Iuv., Suet., rex Anius occurrit V. hiti na(s)proti, si occurri, rides H., eo occurrere (hiteti) et auxilium ferre C., occurritur (sc. mihi) Ci. ep.; s stvarnim subj. = priti (prihajati), stopiti (stopati) na pot, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, nahajati se, biti (stati, ležati) pred čim: nulla arbor occurrit Cu., eadem figura in litore occurrisse narratur Plin. iun., in asperis locis silex … occurrebat L., quadrigae inter se occurrentes Cu. srečavajoče se, apud Elegeam occurrit ei (sc. Euphrati) Taurus mons Plin., quem locum occurrens Terinaeus sinus paeninsulam efficit Plin., abruptā quā plurimus arce Cithaeron occurrit caelo Stat.; occ.
a) iz vljudnosti in spoštljivosti komu iti (priti, prihajati) na(s)proti: Alexandro, filiis Cu., turba occurrentium prosequentiumque Suet.
b) sovražno komu na(s)proti iti, iti nad koga, pomikati se proti komu, udariti na koga, napasti (napadati) koga: obvius adversoque occurrit V., o. Dareo Cu., armatis C., duabus legionibus C., eques ab tergo occurrendo L., statim castris exeundum et occurrendum esse C.; brezos.: ad undecimum lapidem occursum est L.

2. priti k čemu, kam, prispeti, dospeti, udeležiti (udeleževati) se česa, prisostvovati, biti navzoč pri čem, biti pri (v) čem: Val. Max., o. ad tempus Ci., paulo serius ad praedictam cenae horam Suet., ut concilio occurrerent legati, iter accelerarunt L., o. negotiis Ci., comitiis, neutri proelio L., ne graviori bello occurreret C. da ne bi zabredel v še hujšo vojno, da se ne bi zapletel v še hujšo vojno, o. ad id concilium L.; abs.: occurrite! Pl.

3. metaf.
a) na(s)proti stopiti (stopati), nasprotovati, del(ov)ati proti, upreti (upirati) se komu, čemu, izpodbi(ja)ti koga, kaj: eius consiliis occurri atque obstiti Ci., res vera occurrit falsae rationi Lucr., imprudenti fortuna occurrit Pr.; occ. α) preprečiti (preprečevati), (u)braniti kaj, pomagati komu, čemu, odvrniti (odvračati), (u)braniti komu (kaj, da ne), ustaviti (ustavljati) kaj, na pomoč priti (prihajati): utrique rei occurram V., sentio occurrendum esse satietati vestrae Ci., o. dolori Sen. ph., venienti morbo Pers., inflationibus Plin., vitio Plin. iun., incendio Cu., supplicibus Ci., alicui suppetias Auct. b. Afr.; brezos.: fatigatis occursum est Iust., ne potentia inimicorum oppressisse videretur, occursum est Val. Max. β) o govorniku odgovoriti (odgovarjati), prigovoriti (prigovarjati), ugovarjati, odvrniti: Q., Suet. idr., dictis alicui V., alicuius orationi T.; brezos.: occurreretur, sicut occursum est Ci., occurritur nobis a doctis Ci.; o stvari na(s)proti stopiti (stopati), ovreti (ovirati), biti v nasprotju s čim, predstavljati možno nasprotje ali možen ugovor: quid occurrat, non videtis Ci.
b) stopiti (stopati) pred (telesne ali duševne) oči, ponuditi (ponujati) se, komu na misel (na pamet, v glavo) pri(haja)ti: oculis L., O., Cu., Col., o. animo Ci., cogitationi Plin. = in mentem Ci. = memoriae Iust. = memoria Cu., pa tudi samo occurrere Ci. na misel priti (prihajati), occursuram ei extemplo domesticorum funerum memoriam L., alicui desiderium quietis occurrit Cu. koga obide (obhaja), tu occurrebas Ci.; z neodvisnim govorom: occurrit illud: „ne Clodius quidem cogitavit?“ Ci.; z ACI: Ci., Cu., utrisque ad animum occurrit, quod … T.; s predik. adj. ali subst. = kazati se, zdeti se, dozdevati se, zazdeti se: sic dulcis amicis occurram H., mihi tu occurrebas dignus eo munere Ci., ne cui de liberis cogitanti dirum omen occurram Sen. rh.; prim.: mihi multo difficilior occurrit (zdi se mi) cogitatio Ci.
c) occurrit z inf. = primerno je: occurrit dicere aliqua de magicis (sc. herbis) Plin.
d) v delež priti: sin doctus illis occurret labor Ph. tj. če naleti na tiste sodnike.

oc-cursō -āre -āvī -ātum (frequ. k occurrere)

1. srečevati, na(s)proti iti, stopati, napadati, ustavljati se: Lucr., Plin., Gell. idr., capro V., fugientibus T., gladio ocius occursat C.

2. pritekati, urno prihajati k čemu, bližati se čemu: huc Plin., portis L., numinibus Plin. iun.; star. z acc.: me occursant multae Pl. hodijo nadme, nadlegujejo me.

3. metaf.
a) upirati (se), del(ov)ati proti, nasprotovati: inter invidos, occursantes, factiosos S., occursare fortunae Plin. iun.
b) pred duha stopati, na misel (na pamet) prihajati: occursant animo mea scripta Plin. iun.; tudi brez animo: Plin. iun.

Ode, die, (-, -n) oda (an čemu/komu)

ōdio m sovraštvo:
avere, concepire, covare, nutrire, portare, serbare odio per qcn. gojiti sovraštvo do koga, sovražiti koga
avere in odio qcn. koga sovražiti
essere, venire in odio a qcn. biti osovražen, zasovražen
odio di classe razredno sovraštvo
in odio a qcn., qcs. zoper koga, kaj; proti komu, čemu

odpovédati (stanovanje, službo) to give notice, ZDA to notice; to denounce (pogodbo a treaty); (naročilo, naročeno) to countermand (an order); (glas) to fail; (motor) to break down, to stall

odpovédati naročilo to cancel an order
odpovédati stanovanje to give notice to quit
odpovédati predstavo, tekmo to call off a performance, a contest
odpovédati časopis to discontinue a newspaper
glas mu je odpovedal his voice failed
nogé so mi odpovedale my legs refused to obey me
odpovedal je (službo) gospodarju he gave his landlord notice that he was going to leave
mati je odpovedala gospodinjski pomočnici my mother has given her servant notice
odpovedal sem podnajemniku I have given my lodger notice to quit
živci so mu odpovedali his nerves snapped
puška je odpovedala the rifle misfired (ali failed to go off)
(zasilna) zavora je odpovedala the (emergency) brake failed
kuharica nam je odpovedala the cook has given us notice
odpovédati delodajalcu to give one's employer notice
odpovédati delojemalcu to give an employee notice
če vse drugo odpove in the last resort
odpovédati se to renounce (čemu something); to resign, to divest oneself (čemu of something); (veri) to abjure, to abandon
odpovédati se prestolu to abdicate the throne, to resign the crown
odpovédati se članstvu to resign from membership
odpovedal se je zahtevam do prestola he renounced his pretensions to the throne

odpovédati (komu službo) donner congé à quelqu'un, renvoyer quelqu'un ; (pogodbo) annuler, dénoncer, résilier, révoquer un contrat (ali un accord, un traité, une convention commerciale) ; (naročeno blago) décommander, annuler la commande de ; (časopis) se désabonner

odpovedati obed décommander un repas
srce je odpovedalo le cœur a flanché
moči so mu odpovedale les forces l'ont trahi
odpovedati pokorščino refuser l'obéissance (ali d'obéir)
motor je odpovedal le moteur est tombé en panne
puška je odpovedala le fusil a raté (ali ne sert plus)
odpovedati se čemu refuser quelque chose, renoncer à quelque chose, résigner quelque chose, se désister de quelque chose
odpovedati se položaju donner sa démission, démissionner
odpovedati se upanju renoncer à une espérance
ničemur se ne odpoveduje il ne se refuse rien

odpovédati (pogodbo) cancelar, rescindir ; pol denunciar ; (glas, moči) faltar ; (strelno orožje) fallar ; teh no funcionar ; (motor) fallar ; (biti neučinkovit) ser ineficaz, no dar resultado

odpovedati se čemu renunciar a a/c, hacer renuncia de a/c
odpovedati se prestolu abdicar la corona; (odstopiti) dimitir, resignar, jur desistir (de)
odpovedati najemniku avisar el desahucio, (najemodajalcu) avisar el desalojamiento
odpovedati službo (s strani delodajalca) avisar el despedido, (s strani delojemalca) avisar el cese en el empleo
odpovedati se službi dimitir (el cargo); resignar sus funciones; presentar la dimisión (del cargo)
kolena so mi odpovedala me flaquearon las piernas
ničemur se ne odpovedati no privarse de nada
odpovedati se predsedništvu dimitir el cargo de presidente

odrêči (odkloniti) to refuse, to decline

odrêči se čemu to renounce something, to resign something, to give something up; to waive, abjure; to relinquish
odrêči se častem to decline honours
odrêči se (neki) pravici to resign a right
odrêči se dopustu to give up one's holiday
odrêči se prestolu to abdicate; to renounce the throne
odrekel se je nameri, da bi to storil he renounced the idea of doing it
odrêči se pravicam do česa to quitclaim something
on se ničemur ne odreče he denies himself nothing
odrêči se upanju, misli to relinquish a hope, an idea

odrêči refuser

odreči komu azil refuser l'asile à quelqu'un
odreči komu pokorščino refuser l'obéissance à quelqu'un, désobéir à quelqu'un
on se ničemur ne odreče il ne se refuse rien, il ne se prive de rien
odreči se čemu refuser quelque chose, se dessaisir de quelque chose, renoncer à quelque chose, abdiquer
odreči se kandidaturi se désister
odreči se svojim funkcijam se désister de (ali résilier) ses fonctions, donner sa démission
odreči se položaju predsednika se démettre de son poste de président
odreči se svojim idejam renoncer à ses idées
odreči se veri renier sa foi
odreči se potovanju, vinu renoncer à un voyage, au vin
vsemu se je odrekel v svoji mladosti il s'est privé de tout durant son adolescence