Franja

Zadetki iskanja

  • rein čist; vom reinsten Wasser najčistejši; reine Hände haben imeti čiste roke ( tudi figurativ ); eine reine Weste haben figurativ imeti čiste roke; die Luft ist rein figurativ zrak je čist; reinen Tisch machen (brezobzirno) narediti red; Adverb čisto; rein nichts čisto nič; ins reine schreiben narediti čistopis; ins reine bringen razčistiti; ins reine kommen razčistiti z, figurativ sporazumeti se; ins reine kommen mit sich selbst priti si na jasno; mit sich selbst im reinen sein biti si na jasnem o (čem); figurativ der reinste čisto navaden, popoln (der reinste Saustall čisto navaden svinjak)
  • rematado popolnoma izgubljen

    es un loco rematado (on) je čisto nor
  • re-moveō -ēre -mōvī -mōtum (re in movēre) nazaj gibati, nazaj premakniti (premikati), nazaj pomakniti (pomikati), nazaj spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), izločiti (izločevati), spraviti (spravljati) stran, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati): Pl., Cu., Iust. idr., comas a fronte removere O. pogladiti nazaj, plura clam de medio Ci., hostes a muro N. pognati nazaj, suos C. umakniti, ab exercitu aliquem removere N., Auct. b. Afr. odpoklicati, equos e conspectu removere C., S. dati odpeljati (odvesti), interpretes C. ali ceteros N. veleti, naj odstopijo, arbitris remotis Ci. brez prič, victum removere N. odtegniti, mensas V. vstati izza (od) mize, se removere a conspectu Auct. b. Afr. umakniti se očem; tako tudi: se removere a vulgo et scaenā H.; evfem.: removere aliquem a vitā Lucr. ali samo removere aliquem (npr. adversarium N.) = interficere spraviti s poti, ubiti, umoriti, usmrtiti; metaf.: Pl., S., H. idr., cura removet soporem O., removere aliquem senatu L. ali quaesturā Suet., removere praetorianos Suet. odsloviti, razpustiti, removere aliquem a republicā C. vzeti komu državne pravice; tudi: narediti koga državi neškodljivega: T., a corporis motu non removeri N. ne biti oviran pri (v) … , invidiam a se removere O., removere se a negotiis Ci. ali removere se artibus Ci. umakniti se, dati čemu slovo, removere se talibus a consiliis N. ne spuščati se v … , se a suspicione removere Ci. = suspicionem a se removere Ci., ioco remoto Ci. ep. brez šale, brez heca, šalo na stran, remove istaec! Ci. ap. Suet. pusti to!, si de quincunce remota est uncia H. če se odšteje, če odštejemo. Od tod adj. pt. pf. remōtus 3 (adv.)

    1. (od)daljen, odročen, daleč se nahajajoč: H., Lucr. idr., remotius antrum O., silvestribus ac remotis locis C., loci … remoti a mari Ci., remoti ab oculis Ci., homo ab agro remotissimus Ci. ki se ni čisto nič ukvarjal s poljedelstvom, aliae (sc. stellae) propius a terris, aliae remotius … eadem spatia conficiunt Ci., longe remotissime facta sunt Aug.; z abl.: remoto mari loco Vell., civitatis oculis remotus Suet.
    a) subst. n remōtum -ī, n: in remoto Sen. ph. v daljavi.
    b) remōta -ōrum, n oddaljeni kraji: remota et avia T. oddaljeni in odročni kraji.

    2. metaf.
    a) daleč od česa, oddaljen, razlikujoč se, različen, prost, čist, brez česa: H., Lucr. idr., a culpa remotus est Ci., haec ab honestate remota N. zelo nespodobno, prav nič spodobno, vita remota ab honore populari Ci., scientia remota ab iustitiā Ci., sermo a forensi strepitu longe remotissimus Ci., Apulia ab impetu belli remotissima Ci., locus ab arbitris remotus Ci., homo a suspicione remotissimus Ci.
    b) nenaklonjen, neprijazen, nasproten, ne vdan, ne predan: a vino, escis Col. ne marati, ne ljubiti, ab inani laude Ci.
    c) zavrgljiv, zaničevanja vreden; subst. remōta -ōrum, n = reiecta, reiectanea, reducta, zavrgljive, odklonljive, zapostavljene stvari, stvari, ki sicer same po sebi niso nič slabega, a jih tudi ni mogoče odobravati (prevod stoiškega ἀποπροηγμένα): Ci.

    Opomba: Skrč. obl.: remōrunt (= removērunt), remōrant (= removerant), remōsse (= removisse).
  • repos [rəpo] masculin počitek, oddih, mirovanje, mir; spanje; figuré odmor, pavza

    de tout repos čisto miren, ki nudi popoln mir
    situation féminin de tout repos zelo mirna služba, sinekura
    sans repos (ni cesse) brez odmora, brez pavze, nepretrgano
    repos! (militaire) voljno!
    repos éternel večni mir
    repos hebdomadaire tedenski, nedeljski počitek
    repos public javni mir
    repos dans un vers cezura, premolk v stihu
    lit masculin de repos postelja za počivanje čez dan
    champ masculin du repos pokopališče
    terre féminin au repos praha
    accorder, donner un peu de repos à quelqu'un dati komu nekoliko počitka, miru, oddiha
    n'avoir pas de repos (figuré) nobenega miru ne imeti
    avoir la conscience en repos imeti mirno vest
    dormir en repos (figuré) (môči) mirno spati
    laisser en repos pustiti pri, v miru
    prendre du repos odpočiti si, počivati
    troubler le repos de quelqu'un motiti koga v spanju
  • re-secō -āre -secuī -sectum (re in secāre)

    1. odrezati (odrezavati, odrezovati), odsekati (odsekavati): linguam Ci., ungues Val. Max., radices O., truncos V., de tergore partem O., ferro capillos O., ungues ad vivum Cal. do živega, čisto; od tod pren.: neque id ad vivum reseco Ci. nočem biti prenatančen, de vivo erat resecandum Ci. treba je bilo zarezati v meso, treba je bilo načeti glavnico.

    2. metaf. (za)ustaviti ((za)ustavljati), zatreti (zatirati), odpraviti (odpravljati), iztrebiti (iztrebljati), odstraniti (odstranjevati, odstranjati), preprečiti (preprečevati): libidinem Ci., nimia Ci., spem longam reseces H. omejiti. Soobl. resicō -āre: Ca., Varr.

    Opomba: Pf. resecavi: Aug., Symm., M.
  • resníca truth; arhaično sooth

    v resníci in truth, in fact; in (good) sooth
    gola resníca naked truth
    čista resníca the very truth
    neolepšana resníca unvarnished truth
    sveta (božja) resníca gospel truth, God's truth
    nepotvorjena resníca unadulterated truth
    resníci na ljubo out of regard for the truth
    vsa, polna resníca the whole (ali full, plain) truth
    povedati vso resníco (figurativno) to spill the beans
    grenka, neugodna resníca home truth
    dokaz resníce proof of truth
    brez trohice resníce without a shred of truth
    zaradi resníce for the sake of truth
    resníca ni prijetna truth is unpalatable
    to je sveta resníc! it's God's truth!
    v tem ni niti besedice resníce there is not a word of truth about it
    dokazati resníco to prove (ali to establish) the truth
    imeti, vzeti kaj za sveto resníco to take something for gospel
    ne lepšam resníce I call a spade a spade; I don't mince words, I speak frankly
    postati resníca to become reality, to be realised; to come true
    izkriviti, popačiti resníco to colour (ali to stretch, to heighten) the truth, to distort (ali to mispresent, to garble) the truth
    potlačiti resníco to hush something up; to suppress the truth, to keep things (ali something) dark
    povedati čisto resníco to tell the plain, unvarnished truth
    povedal sem mu nekaj gorkih resníc I told him some home truths
    da povem resníco... to tell the truth, truth to tell...
    v obraz sem mu povedal resníco I told him bluntly (ali plainly)
    v brk sem mu povedal resníco I told him point-blank
    prikrojiti resníco po svoje to strain the truth
    zabrusiti komu resníco v obraz to fling the truth in someone's teeth
    to je pačenje resníce it is a distortion of the truth
    resníca je počasi prišla na dan the truth has leaked out
  • résno prislov in earnest; seriously

    zelo, smrtno résno in sad earnest
    (jaz to) résno mislim I really do think so
    tega ne misliš résno? you can't be in earnest?
    misliš résno? are you really in earnest (ali in real earnest)?
    čisto résno (brez šale) in sober earnest
    mislim popolnoma résno I am quite serious
    misliš (to) résno? are you serious?
    résno govorim I am speaking in earnest
    résno se držati (zadrževati smeh) to keep a straight face
    résno se lotiti dela to really get down to work
    premalo résno kaj vzeti to take matters not too seriously
  • ressembler [rəsɑ̃ble] verbe intransitif biti podoben, biti sličen (à quelqu'un, à quelque chose komu, čemu)

    se ressembler biti si podoben, sličiti si
    cette fille ressemble à sa mère to dekle je podobno svoji materi
    (familier) à quoi ressemble-t-il? kakšen je (po zunanjosti)?
    cela ne vous ressemble pas to ni vam podobno
    cela ne ressemble à rien to ni ničemur podobno, to ni za nikamer
    cela ressemble à tout to ni nič posebnega
    cela ne se ressemble pas to je nekaj čisto drugega
    ils se ressemblent comme deux gouttes d'eau podobna sta si kot jajce jajcu
    qui se ressemble s'assemble (proverbe) volk se z volkom druži
    les jours se suivent et ne se ressemblent pas (proverbe) situacija se spreminja od dneva do dneva
  • reventar [-ie-] raztrgati, uničiti; do smrti goniti (konja); utruditi, izčrpati; nadlegovati, dolgočasiti; póčiti, eksplodirati; figurativno skoprneti od nestrpnosti

    lleno hasta reventar nabito poln
    toser hasta querer reventar strašno kašljati
    ha reventado un neumático pnevmatika je póčila
    reventarse póčiti; čisto izčrpati se; zrušiti se od upehanosti
  • rêver [rɛve] verbe intransitif sanjati (tudi figuré) (de o); fantazirati (tudi familier, figuré)

    rêver à, sur quelque chose misliti na kaj, premišljevati o čem; verbe transitif sanjati, sanjariti (quelque chose kaj), videti v sanjah; izmisliti si neverjetne stvari; figuré hrepeneti (quelque chose po čem)
    j'ai rêvé de lui sanjalo se mi je o njem
    je rêve d'aller en Saisse sanjam o tem, da bi šel v Švico
    rêver la gloire, la richesse sanjati o slavi, o bogastvu
    rêver à un projet premišljevati o načrtu
    rêver tout éveillé zidati gradove v oblake; videti strahove
    on croit rêver, il me semble que je rêve! človek bi mislil, da sanja, neverjetno! (začudenje)
    il en rêve la nuit o tem še ponoči sanja, to ga je čisto obsedlo
    il ne rêve que plaies et bosses on je zelo prepirljiv
  • rezagado zaostal

    rezagado m zaostajalec, zamudnik
    quedarse muy rezagado čisto zadaj ostati
  • rheumatismus -ī, m (gr. ῥευματισμός) nahod, tok, katar (čisto lat. fluctio): Plin., levis umoris fluor, quem Graeci rheumatismum vocant Cael., fluctiones alvi, quas Graeci rheumatismos vocant Plin., rheumatismi ventris Plin., alvi Plin., interaneorum Plin., intestinorum Plin., rheumatismi gutturis ali thoracis Plin.
  • richtig pravi, (fehlerfrei) pravilen, (angemessen) primeren; (echt) pristen; Adverb pošteno, zares, res; ins richtige Licht rücken postaviti v pravo luč; nicht ganz richtig (im Kopf) ne čisto pri pravi; 6 Richtige (im Lotto) šest zadetkov, šest pravilnih številk; etwas (nicht) richtig finden/für richtig halten (ne) zdeti se prav (ich finde das richtig zdi se mi prav, ich finde das nicht richtig ne zdi se mi prav) ; richtig! točno!; der Richtige pravi človek; das Richtige prava stvar
  • rien [rjɛ̃] pronom nič; (toliko kot) nič

    ne ... rien nič; masculin malenkost; pluriel malenkosti, lapalije, bagatele; adverbe, populaire močno, zelo, silno
    il fait rien froid strašno mraz je
    rien d'autre nič drugega
    rien du tout čisto nič, popolnoma nič
    comme si de rien n'était kot da se ni nič zgodilo
    de rien nepomemben, brez pomena
    rien de rien prav nič, absolutno nič
    en rien (du tout) nikakor ne, sploh ne
    jusqu'ici rien de mieux doslej nič hudega, doslej bi bilo vse v redu
    en moins de rien, en un rien de temps v hipu
    rien de moins nič manj (kot)
    rien de moins que docéla
    si peu que rien toliko kot nič
    rien de plus nič več
    pour rien (skoraj) zastonj
    pour rien au monde za nič na svetu ne
    rien que nič kot, samó, le
    rien que pour 5 minutes le za pet minut
    rien qu'à le voir samo če ga pogledate, vidite
    rien qu'en entrant že pri vstopu
    rien que d'y penser če samó pomislim na to
    bon à rien zanič, za nobeno rabo
    sans rien dire brez besede, ne da bi kaj rekel
    homme masculin de rien pridanič: pritepenec
    un, une rien du tout ničvrednež, -ica, pridanič
    un rien le froisse zaradi malenkosti se čuti užaljenega, je užaljen
    il saute 1 masculin 80 cm comme un rien on preskoči 180 cm kot nič
    perdre son temps à des riens z malenkostmi izgubljati svoj čas
    n'être rien à quelqu'un nič ne biti, pomeniti komu
    n'être pour rien dans quelque chose ne imeti nobenega posla s čim
    se fâcher pour un rien jeziti se za vsako malenkost, za prazen nič
    ne faire rien nič ne delati, biti brezposeln; nič ne prodati
    n'en faire rien nič takega ne narediti
    faire semblant de ne rien voir delati se, kot da nič ne vidimo
    il n'y a rien de perdu nič ni izgubljenega
    il n'y a rien à dire à cela temu ni kaj reči, oporekati
    y a-t-il rien de plus beau? ali je kaj lepšega?
    ça n'est pas rien to ni kar tako, to je važno
    cela ou rien c'est tout un rien to je toliko kot nič
    compter pour rien nič ne ceniti
    cela ne fait rien nič ne dé
    il ne faut jurer de rien človek nikoli ne ve, zarečenega kruha se največ pojé
    il ne m'est rien on mi nič ne pomeni
    il est parti de rien začel je z nič
    il ne reste plus rien to je, to bi bilo vse
    qui te reproche rien? kdo ti kaj očita?
    Je vous remercie, monsieur De rien. Zahvaljujem se vam, gospod. Ni za kaj. Prosim, prosim!
    rien n'est joué partija (še) ni končana
    sortir de rien biti nizkega porekla
    ça ne vaut rien to ni nič vredno
    qui ne risque rien n'a rien (proverbe) kdor nič ne tvega, nič nima
  • rigēscō -ere -guī (incoh. k rigēre) (o)krepeneti, skrepene(va)ti, otrde(va)ti, otrpniti (otrpevati), okore(va)ti, (o)dreveneti, premreti (premirati), posta(ja)ti trd (okorel, odrevenel, premrl, negiben, tog), strdíti (stŕjati, strjeváti) se (od mraza idr.), (z)ledeneti, zmrzniti (zmrzovati, zmrzavati): Sen. ph. idr., vestes rigescunt V., aquae rigescunt in grandines Plin., rigescunt electra O., rigescere sensit ubera O. da dreveni; šalj.: (sc. Naïdes) laetae videre rigescere puppim O. otrdeti v kamen, okamneti, si Parthi vos nihil calfaciunt, nos hic frigore rigescimus Caelius ap. Ci. ep. mi tukaj čisto zamrzujemo; metaf. kvišku štrleti (o laseh) = ježiti se, ščetiniti se, sršiti se, pokonci iti (vsta(ja)ti): metu capillos riguīsse O.; pren.: saecula rigescent Cl. se bodo okrepila, bodo postala bolj možata.
  • right2 [ráit] pridevnik
    pravi, pravilen; desni; točen, korekten, avtentičen, resničen; pravičen, pošten; primeren, umesten; zakonit; zdrav; normalen
    matematika pravi
    politika ki pripada desnici, simpatizira s konservativno stranko
    arhaično prem, raven (le v: right line premica, ravna črta)

    at right angles pod pravimi koti, pravokotno
    on the right hand side na desni (strani)
    on the right side of 50 še ne 50 let star
    on the right bank of the Sava na desnem bregu Save
    in one's right mind pri pravi (zdravi) pameti
    out of one's right mind, not right in one's head ne čisto pri pravi (pameti)
    right back šport desni branilec
    right angle pravi kot
    right arm, right hand desna roka (tudi figurativno)
    the right heir zakoniti dedič
    the right man on the right place pravi človek na pravem mestu
    right side prava stran, lice (blaga)
    a right turn obrat na desno (za 90°)
    the right way prava pot, pravi način
    I feel all right again počutim se zopet čisto dobro
    right oh! pogovorno v redu! prav! dobro! prav tako! točno! seveda! se strinjam!
    right you are! tako je! prav imate!
    all right! (vse) v redu! prav! nimam nič proti!
    that's right! tako je! pravilno!
    are you all right up there? ste dobro nameščeni tam gori?
    are we on the right way? ali smo na pravi poti?
    see if the brakes are all right poglej, če so zavore v redu
    to be right imeti prav
    I was quite right in supposing... čisto prav sem imel, ko sem domneval...
    is he quite right in his head (mind, senses)? je on čisto pri pravi (pameti)?
    he is his father's right hand on je očetova desna roka
    he is one of the right sort pogovorno on je dečko na mestu
    to be as right as rain (as ninepence, as a trivet, as nails) dobro se počutiti, biti zdrav ko riba; biti v najlepšem redu
    all came right vse se je izvršilo, kot je bilo treba
    have you got the right time? imate točen čas? veste, koliko je točna ura?
    to get on the right side of s.o. pridobiti si naklonjenost kake osebe
    to get it right spraviti v red; pojasniti
    I'll do him to rights dal mu bom, kar mu gre
    to know the right people poznati prave ljudi, imeti (dobre) zveze
    to put oneself right with s.o. opravičiti se pri kom
    to put one's right hand to the work krepko se lotiti dela
    to say the right thing najti pravo besedo
    the solution is right rešitev je pravilna
    I think it right that you should share the profits smatram za pravilno (pravično), da ste deležni dobička
  • rób2 (mize) edge; (prepada, groba itd.) brink; (ceste) roadside, verge; (strani) margin; (mesta itd.) outskirts pl, confines pl; (gozda) border, margin, pesniško marge; figurativno verge; (kozarca, klobuka) brim

    čisto na róbu on the verge of
    na róbu propada (vojne) on the verge of ruin (of war)
    do róba poln brimful
    čez rób poln full to the brim, brimful
    napisan na róbu (obroben) marginal
    kot (je) ob róbu (zapisano) as per margin
    na róbu dobrega okusa on the margin of good taste
    biti na róbu histerije to be on the verge of hysterics
    na (skalnem) róbu griča on the brow of the hill
    napolniti do róba to fill to the brim
    napraviti rób (zarobiti) to hem
    privesti na rób to lead to the brink (of)
    postaviti se po róbu to make a stand against, to get up on one's hind legs
  • rôka main ženski spol ; (do rame) bras moški spol

    (pri nogometu) roka! main!
    roke kvišku! haut les mains!
    roke proč! bas les mains!
    od rok à l'écart, à part, isolé, écarté
    pod roko (iti) bras dessus, bras dessous, (skrivaj) sous main, en sous-main, sous le manteau
    pri roki sous la main, disponible, prêt, préparé
    na desno (levo) roko à (main) droite (gauche)
    na lastno roko de son propre chef, de sa propre autorité
    v roke g. N (pismo) à (l'attention de) M. N
    z lastno roko de sa main, par ses mains
    z roko v roki la main dans la main
    iz prve roke de première main
    iz roke v roko de main en main
    z golimi rokami les bras nus
    z mečem v roki l'épée à la main
    z mojstrsko roko de main de maître
    z odprtimi rokami les bras ouverts
    s polnimi rokami à pleines mains
    z roko delan fait (à la) main
    morilska roka main meurtrière
    prijateljska roka main amie
    roko na srce! la main sur la conscience (ali sur le cœur), franchement, en toute sincérité
    biti desna roka komu être le bras droit de quelqu'un
    biti v dobrih rokah être en bonnes mains
    dati (podati) roko komu donner (tendre) la main à quelqu'un
    držati koga za roko tenir quelqu'un par la main
    dvigniti roko nad koga lever la main sur quelqu'un
    imeti čiste roke, čisto vest avoir les mains nettes
    imeti lahko (srečno, zanesljivo) roko avoir la main légère (heureuse, sûre)
    imeti v rokah tenir entre ses mains
    imeti spretno, urno roko avoir de la main, n'avoir pas la main gourde
    imeti trdno kaj v rokah avoir la haute main sur quelque chose
    imeti zvezane roke (figurativno) avoir les mains liées
    iti komu na roko aider quelqu'un, prêter la main à quelqu'un, donner un coup de main à quelqu'un
    izročiti, dati v roko, v roke remettre en main(s)
    križem roke držati tenir les bras croisés
    oditi (vrniti se) praznih rok s'en aller (revenir) les mains vides
    pasti komu v roke (figurativno) tomber entre (ali dans) les mains de quelqu'un
    pisati z roko écrire à la main
    podati si roko se donner la main
    preiti v druge roke changer de mains, passer en d'autres mains
    prijeti koga za roko prendre quelqu'un par la main
    prositi žensko za roko demander la main d'une femme
    pustiti komu proste roke laisser les mains libres (ali le champ libre) à quelqu'un, donner carte blanche à quelqu'un
    stisniti komu roko serrer la main à quelqu'un, donner une poignée de main à quelqu'un
    umazati si roke (figurativno) souiller ses mains
    umiti si roke nad čem s'en laver les mains
    vse, kar mu pride pod roko tout ce qui lui tombe sous la main
    vzeti kaj v roke prendre quelque chose en main (ali dans ses mains)
    za to bi dal roko v ogenj j'en mettrais ma main au feu
    živeti le od dela svojih rok ne vivre que du travail de ses mains (ali que de ses bras)
    delo mu gre hitro od rok il a le travail facile, il va vite en besogne
    roka roko umiva une main lave l'autre
    boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi mieux vaut tenir que courir, un tiens vaut mieux que deux tu l'auras
  • Rōma -ae, f (najbrž etr. beseda, izpeljana iz Rūmōn, starega imena Tibere, torej „rečno mesto“; ovržena je domneva, da je beseda sor. s skr. sravati teče, srṓtas veletok, stvnem = nem. Strom, gr. ῥέω (iz *σρέƑω) teči, ῥεῦμα, ῥόος tok, reka, sl. ostrov otok, sl. struja; prim. še lat. rūmen vime, Rūmīna) Rím, glavno mesto Lacija, pozneje celotne rimske države. Ustanovil ga je Romul l. 754 (ali 753) na vzhodni strani (ob levem bregu) Tibere, 16 rimskih milj od morja; Rimljani so ga večinoma imenovali Urbs: Varr., Ci., H. idr.; pooseb. božanstvo Róma: L., T. Od tod

    A. adj.

    I. Rōmānus 3 =

    1. rímski = iz Rima izhajajoč, v Rimu rojen, v Rimu doma itd.: civis Romanus, Romana Ci., populus Romanus Ci. idr., urbs Romana = Roma, pogosto pri: L., V., S., T., Iust. idr., Romano more loqui, commendare Ci. rimsko = odkrito, brez ovinkov, Romanum est (rimska navada je, rimsko je, čisto po rimsko je, čisto rimljansko je, značilno za Rimljane je) et facere et pati fortia L.; subst.
    a) Rōmānus -ī, m Rimlján, pl. Romani Rimljáni: Ci. idr.; kolekt. = Rimljáni: L.; occ. Rimlján = rímski poveljnik: L., Romanus sedendo vincit Varr. (o Kvintu Fabiju Maksimu).
    b) Rōmāna -ae, f Rimljánka: L., Vell., Aug.
    c) Rōmāna -ōrum, n α) Rímsko = rímsko ozemlje: Danubius Sarmatica ac Romana disterminet Sen. ph. β) rímska zgodovina: Romana cognoscere Sen. ph.

    2. v razširjenem pomenu = latínski: Val. Max. idr., sermo, verba Q., lingua O., Vell., Plin. iun. idr. Adv. Rōmānē rímsko, po rímsko, rimljánsko, po rímski navadi (šegi, običaju): Gell.

    II. Rōmānēnsis -e: Varr., P. F. ali Rōmāniēnsis -e: Ca. rímski

    III. Rōmānicus 3 rímski, v Rímu narejen (izdelan, napravljen): aratra, iuga Ca.

    IV. Rōmānulus 3 (demin. iz Rōmānus) rímski: porta Varr. rimska vrata (vrata v Rimu pred zahodnim vrhom Palatina).

    V. Rōmānia -ae, f rímski imperij, rímska nadoblast nad svetom: Ven.

    B. subst. Rōmānitās -ātis, f rímska navada, rímstvo, rimljánstvo: Tert.
  • ropa ženski spol (telesno) perilo; blago, tkanina; obleka; brisača; toplo (zimsko) perilo

    ropa blanca belo perilo
    ropa de cama posteljno perilo
    ropa hecha konfekcijska obleka
    ropa interior telesno perilo
    ropa ligera, ropa de verano lahko (poletno) perilo
    ligero de ropa lahko oblečen; pop na pol nag (plesalka)
    ropa de mesa namizno perilo
    ropa sucia (limpia) umazano (čisto) perilo
    ropa vieja staro blago; fig izkuhano jušno meso
    colar (tender) la ropa namočiti (obesiti) perilo
    cambiar la ropa menjati perilo
    mudar (ali cambiar) la ropa preobleči se
    planchar (calandrar) la ropa likati (mongati) perilo
    poner como ropa de pascua (a) koga hudo obrekovati, koga raztrgati
    ponerse ropa limpia sveže perilo obleči
    a quema ropa iz neposredne bližine (izstreljen); nenadoma, nepričakovano
    quitarse la ropa sleči se
    no tocar la ropa (a) komu se prav nič ne približati
    a toca ropa čisto od blizu
    ropas pl obleka, oblačila
    ropas hechas izgotovljena (konfekcijska) obleka
    en ropas menores v negližeju