Franja

Sāpis -is, m Sápis, reka v Cispadanski Galiji (zdaj Savio): PLIN., SIL., LUCAN. (z inačico Isāpis Isapis). Od tod morda tribus Sapinia L. sapijska tribus.

Sāravus -ī, m Sárav, Renov pritok na galski strani (zdaj Saar): AUS., VEN.

Sarnus -ī, m Sárn(us), plovna reka v Kampaniji (zdaj Sarno): V., PLIN., SIL., STAT.

Sarōnicus 3 (Σαρωνικός) sarónski: portus MEL., Saronicus sinus (Σαρωνικὸς κόλπος) PLIN. Saronski zaliv med Atiko in Peloponezom (zdaj Ajginski (Eginski) zaliv).

Sārsina in (po večini rokopisov in napisov) Sāssina -ae, f (ἡ Σάρσινα) Sársina, Sásina (še zdaj Sarsina), mesto v Umbriji ob reki Sagis (Sagis), Plavtov rodni kraj; obl. Sassina: MART., SIL. Od tod

1. adj. Sārsinās (Sāssinās) -ātis sársinski (sásinski), sarsinátski (sasinátski), iz Sársine (Sásine), pri Sársini (Sásini): Sassinate de silva MART., Cebanum hic e Liguria mittit ovium maxime lacte, Sassinatem ex Umbria mixtoque Etruriae atque Liguriae confinio Luniensem magnitudine conspicuum PLIN., [Macci]us poeta, quia Umber Sarsinas erat, a pedum planitia initio Plotus, postea Plautus coeptus est dici FEST.; subst. Sārsinātēs (Sāssinātēs) -ium, m Sársinci (Sásinci), Sarsináti (Sasináti), preb. mesta Sarsina (Sasina): PLIN.

2. subst.
a) Sārsinātis -is, f Sársinka (Sásinka), Sarsinátka (Sasinátka): quid? Sarsinatis ecquast? si Umbram non habes PL. (v besedni igri).

Sāsō in Sāsōn -ōnis, acc. -ōna, m (Σασώ, Σάσων) Sázo (Sazón), otoček pred ilirijskim obrežjem (zdaj Saseno): LUCAN. (z nom. Sason), SIL., PLIN. (z nom. Saso).

sat-agō -ere = sat(is) agō

I. zadovoljiti (zadovoljevati), zadostiti (zadoščati, zadostovati, zadoščevati): nunc satagit (v izdajah pisano tudi narazen sat agit) PL. zdaj plačuje takoj. –

II.

1. (za)dosti (mnogo, veliko) opravka ali posla imeti, silno dosti imeti opraviti, veliko se ukvarjati s čim, biti (zelo) dejaven (marljiv, neutruden); abs.: Afer ... multum in agendo discursantem non agere dixit, sed satagere Q.; z gen. (s čim): etsi is quoque suarum rerum satagit TER.; s circa z acc.: Martha autem satagebat circa frequens ministerium VULG. si je dajala veliko opraviti s postrežbo; z notranjim obj.: haec satagens PETR. to marljivo opravljajoč; occ. marljivo si prizadevati, zelo se (po)truditi, zelo se (po)mujati, zelo (po)hiteti, paščiti se
a) s finalnimi stavki: quapropter, fratres, magis satagite, ut ... VULG., semper satagere, ut ne in amore animum occupes PAC. FR.
b) z inf.: satagite immaculati et inviolati ei inveniri in pace VULG.

2. biti v skrbeh (težavah, strahu, stiski), imeti težave, tožiti, tarnati, skomljáti: Caesar alteram alam mittit, qui satagentibus celeriter succurrerent AUCT. B. AFR. stiskanim, curris, stupes, satagis PETR., Iuppiter satagit fractus metu ARN., dole et satage quasi parturiens VULG. imej porodne popadke.

satietās -ātis, f (satis)

1. zadostnost, zadostna količina (množina), zadostno število, (pre)obilnost, (iz)obilnost, izobilje, preobilje, (pre)obilica, prebitek, presežek: PL., VITR., AMM. idr., ad satietatem copiā commeatuum instructus CU. obilno; v pl.: quercus terrenus principiorum satietatibus abundans VITR. obilno nasičen.

2. sitost, (pre)nasičenost, večinoma metaf. = naveličanost, naveličanje, gnus, ogaba, stud, odpor, omrza, pristúda, priskúta: TER., Q., PETR. idr., assidua, nimia PLIN., ad (do) satietatem PL., L., COL., PLIN., SUET., citra satietatem PLIN. brez pristuda, facillime fugiant satietatem CI., satietate iam defessus CI.; s subjektnim gen.: amoris TER., cibi, provinciae, vivendi CI., epularum, gloriae, laudis CU., nisi forte nondum etiam vos dominationis eorum satietas tenet CI. do zdaj niste siti njihove vladavine; v pl.: satietates amicitiarum CI.

Satricum -ī, n Sátrik (zdaj Casale di Conca), mesto v Laciju severovzhodno od Ancija (Antium): CI. EP., L. Od tod preb. Satricānī -ōrum, m Satrikánci, Satričáni: L.

Saturum -ī, n (Σατύριον, Σατύρεον) Sátur (Satúrij (Satúrion), Satíreon), mesto in pokrajina pri Tarentu, sloveča po konjereji (zdaj Torre di Saturo): SERV. Od tod (iz obl. Saturēium) adj. Saturēianus 3 sáturski, saturejánski, pesn. = apúlijski, kalábrijski: PORPH., caballus H.

Sāvus -ī, m (Σαοῦος, Σάος) Sávus, reka v Panoniji, ki se izliva v Donavo (zdaj Sava): IUST., CL. – Soobl. Sāus, Sāī, m: PLIN.

saw¹ [sɔ:]

1. samostalnik
žaga

saw log hlod za (raz)žaganje
hand-saw ročna žaga
singing (musical) saw glasba pojoča žaga

2. (preteklik sawed, pretekli deležnik sawed, sawn) prehodni glagol & neprehodni glagol
(pre-, raz-, se-) žagati; strugati; oblati; premikati sem in tja; (dati) se žagati (o lesu); delati kretnje kot pri žaganju; žagati po godalu

saw alive žagati paralelno (skoz in skoz)
to saw the air with one's arms (hands) mahati z rokami po zraku
to saw a horse's mouth trzati uzdo zdaj na eno, zdaj na drugo stran
to saw planks žagati, rezati deske
to saw wood žagati les, ameriško, sleng brezbrižno naprej opravljati, delati svoje delo; sleng "žagati", smrčati
to saw off a branch odžagati vejo

Scaldis -is, acc. -im in -em, abl. -ī in -e, m Skáldis, reka v Belgijski Galiji ob meji z Germanijo (zdaj Schelde): C., PLIN.

Scamander -drī, m (Σκάμανδρος) Skamánder

1. rečica v trojanski ravnini, zaradi svoje rumene vode imenovana tudi s prvotnim imenom Xanthus (ὁ Ξάνϑος; zdaj Menderes Su): H., CAT., MEL., PLIN.

2. osvobojenec Fabricijevega rodu: CI., Q. Od tod adj. Scamandrius 3 skamándr(ij)ski, Skamándrov: unda ACC. AP. NON.

Scherz¹, der, (-es, -e) šala; Scherze treiben šaliti se; keinen Scherz verstehen ne razumeti šale; seine Scherze über jemanden/etwas machen norčevati se iz (koga/česa), izbijati šale nad (kom/čim); seinen Scherz mit jemandem treiben dražiti (koga); sich mit jemandem einen Scherz erlauben potegniti (koga) za nos; zum Scherz za šalo, kar tako; Scherz beiseite! zdaj pa resno/zares!

Schluß, Schluss, der, (Schlusses, Schlüsse)

1. konec, ([Abschluß] Abschluss) zaključek; Schluß damit! konec!, mir!; Schluß jetzt! zdaj je pa zadosti!; Schluß mit konec z; Schluß machen mit narediti konec (čemu, s čim), (aufhören) nehati z; Schluß machen mit einem Menschen: pretrgati vse stike; Schluß sein: mit jemandem ist Schluß konec je (koga) (umrl bo); mit jemandem/etwas ist Schluß konec je s (kom/čim)

2. (Ladenschluss) zapiranje ([Schlußfolgerung] Schlussfolgerung) sklepanje, sklep; einen Schluß ziehen sklepati, skleniti

3. Tür: tesnenje;

4. guten Schluß haben dobro se zapirati

5. Technik stik der Weisheit letzter Schluß višek modrosti

Scodra -ae, f (Σκόδρα) Skódra, mesto v makedonski Iliriji (zdaj Skader): L., PLIN. Od tod preb. Scodrēnsēs -ium, m Skodráni: L.

Scordus (Scodrus) -i, m mons (τὸ Σκάρδον ὄρος) Skórd (Skódrus, Skóder), Skodrsko pogorje v rimski Iliriji na meji med Mezijo in Makedonijo (zdaj Šar planina): L.

Scūpī -ōrum, m Skúpi, mesto v Meziji (zdaj Skopje): CL., PAUL. NOL.

Scylacēum (Scyllacēum) -ī, n Skilakêj, mesto in predgorje (rt) na vzhodni obali Brutija (zdaj Squillace): MEL., PLIN., VELL., navifragum V. Od tod adj. Scylacēus 3 skilakêjski: sinus MEL., PLIN., litora O.