Franja

jemati se² (jêmljem se) vzeti se (poročati se) im Begriff sein zu heiraten
ko sta se jemala als sie heirateten ➞ → vzeti se²

jeu [žö] masculin igra, igranje; šala; garnitura, vrsta; vmesni prostor; delovanje, funkcioniranje, obrat, pogon

camarade masculin de jeu tovariš pri igri
maison féminin de jeu igralnica
passion féminin du jeu igralska strast
vieux jeu staromoden
jeux pluriel en plein air igre na prostem
jeu d'agrément igra za zabavo
jeu de bascule guganje
jeu de cartes, de dés kartanje, kockanje
jeu de clés serija ključev
jeu de casseroles garnitura (kuhinjskih) kozic
jeu de couleurs prelivanje barv
jeu d'échecs šah (igra)
jeu d'enfant otroška, otročja igra
jeu de hasard hazardna igra
jeu du hasard igra usode
jeu inutile (technique) prazen tek
jeu joué že domenjena stvar
jeu de mots besedna igra
les Jeux Olympigues olimpijske igre
jeu de quilles kegljanje
jeu de scène odrska igra
jeu de société družabna igra
au jeu pri igri
en jeu (technique) v obratu, pogonu
à deux de jeu z enakimi šansami za zmago (v igri)
à jeu sûr z zanesljivo šanso za zmago
de bon jeu odkrit in pošten
par manière de jeu za šalo
d'entrée de jeu takoj v začetku
ce n'est qu'un jeu pour moi to je otročje lahko zame
c'est un jeu à se rompre le cou to je zelo tvegana igra
c'est un rude jeu to zna imeti hude posledice
y aller de bon jeu, de franc jeu (figuré) igrati z odprtimi kartami
avoir beau jeu de imeti lahko delo
cacher, couvrir son jeu igrati z zakritimi kartami
donner beau jeu à quelqu'un komu delo lahko napraviti
entrer en jeu (figuré) stopiti v igro, nastopiti, vključiti se, začeti delovati
entrer dans le jeu de quelqu'un pridružiti se komu, stopiti na njegovo stran
être en jeu (figuré) biti v igri; biti vprašljiv, biti v nevarnosti
faire le jeu de quelqu'un (figuré) (nehote) komu v korist delati
se faire un jeu de quelque chose igračkati se s čim
faire bonne mine au mauvais jeu ne kazati nevolje, molče požreti
faites vos jeux! igrajte! stavite!
jouer gros (grand) jeu, un jeu d'enfer visoko igrati, veliko tvegati
jouer un jeu serré previdno igrati
montrer son jeu pokazati svoje karte
se piquer au jeu ne pustiti igre, ne nehati igrati, ne popustiti, ne se pustiti ugnati
prendre en jeu ne resno vzeti
tenir jeu dati revanšo
tirer son épingle du jeu izvleči se iz stiske
cela passe le jeu to gre (odločno) predaleč
le jeu n'en vaut pas la chandelle to se ne izplača, to ni vredno truda
il verra beau jeu! (ironično) bo že videl! bo nekaj doživel!

jeun [žœ̃]

à jeun na tešče, tešč
être à jeun biti tešč
prendre un remède à jeun vzeti zdravilo na tešče

jezik¹ [ê] (jezik|a, -a, -i)

1. anatomija die Zunge, -zunge (angelski Engelszunge, goveji Rinderzunge, mačji Katzenzunge, medicina malinasto rdeč Himbeerzunge, prekajen Räucherzunge, Pökelzunge); lovstvo der Lecker
medicina pekoč jezik das Zungenbrennen
jezika:
… jezika Zungen-
(hrbet der Zungenrücken, konica die Zungenspitze, koren die Zungenwurzel, vezica das Zungenbändchen, medicina vnetje die Zungenentzündung)

2. pri čevlju: die Lasche, der Lappen

3. figurativno (usta, gobec) die Zunge, das Mundwerk, der Mund
dolg jezik ein loser Mund
lažniv jezik eine falsche Zunge
nesramen jezik ein loses Maul
oster jezik eine scharfe Zunge, die Scharfzüngigkeit
umazan jezik ein ungewaschener Mund
zloben jezik ein böses Maul
zlobni jeziki množina böse Mäuler, böse Zungen
|jezika:
figurativno okretnega jezika redegewandt
ne šparati jezika kein Blatt vor den Mund nehmen
|jezik:
figurativno brusiti jezik die Zunge wetzen, seinen Schnabel wetzen (an)
brzdati jezik seine Zunge hüten/zügeln
držati jezik za zobmi den Mund halten
imeti namazan jezik nicht auf den Mund gefallen sein, ein großes/gutes Mundwerk haben
lomiti si jezik pri izgovarjanju: sich die Zunge verrenken
opeči si jezik figurativno sich die Zunge verbrennen
pokazati jezik die Zunge zeigen
razvezati jezik die Zunge lösen
zavezati jezik komu (jemanden) mundtot machen
na jezik(u):
položiti na jezik besede: in den Mund legen
biti vsem na jeziku in aller Munde sein
brez dlake na jeziku mit nackten Worten
imeti na jeziku odgovor: (die Antwort) auf den Lippen haben, auf der Zunge liegen (die Antwort liegt …)
na jeziku med, v srcu led Honig im Munde, Galle im Herzen
v jezik:
ugrizniti se v jezik figurativno sich auf die Zunge beißen, sich (eine Bemerkung) verkneifen
z jezika:
vzeti z jezika aus dem Mund nehmen
iti hitro/težko z jezika glatt/schwer von der Zunge gehen

jour [žur] masculin dan; (dnevna) svetloba, luč; pluriel (človeško) življenje

le jour apparaît, se lève dani se
à jour (tkanina) luknjičast; na tekočem, ažur
à la tombée du jour v mraku
au (grand) jour pri (dobri) dnevni luči
exposer, étaler quelque chose au grand jour (figuré) raztrobiti kaj
au petit jour, à la pointe du jour v jutranjem svitu
au jour le jour iz dneva v dan, sproti, od danes na jutri, tjavdan
au premier jour, un de ces jours v kratkem, v prihodnjih dneh
jour à jour dan za dnem
avant le jour pred dnevnim svitom
dans huit jours čez teden dni, v enem tednu
de jour podnevi, čez dan
officier de jour dežurni častnik
de ce jour današnji
de deux, quatre jours (figuré) novopečen
de deux jours l'un vsak drugi dan
de jour en jour dan za dnem
de mes jours v vsem mojem življenju
de nos jours dandanes, danes
de tous les jours vsakodneven
d'un jour enodneven; kratkotrajen
bonheur masculin d'un jour zelo kratka sreča
d'un jour à l'autre z dneva v dan, vsak dan
du jour tega (današnjega) dne, sodoben
le goût du jour sodoben okus
l'homme du jour najslavnejši človek v tem trenutku
du jour au lendemain (kar) čez noč, hitro
du premier jour od prvega dne
depuis huit jours že teden dni
en plein jour pri belem dnevu
l'autre jour, ces derniers jours oni dan, te dni, pred kratkim; nedavno
le jour de na dan
le jour précédent, suivant prejšnji, naslednji dan
nuit et jour noč in dan
par jour dnevno, na dan, vsak dan
jour par jour dan za dnem
(pendant) le jour podnevi, čez dan
(pendant) des jours entiers cele dneve
sous un jour (dé)favorable v (ne)ugodni luči
sur ses vieux jours na svoje stare dni, v svoji starosti
tous les jours vse dni, vsak dan
un jour ou l'autre ta ali oni dan, prej ali slej
jour de l'an novoletni dan
jour artificiel umetna luč, razsvetljava
jours caniculaires pasji dnevi
jour de conciliation (juridique) termin za poravnavo
jour de congé dan dopusta, (dela, šole) prost dan
jour de déchéance plačilni dan (za menico)
jour de deuil dan žalovanja
jour de l'échéance dan zapadlosti, rok, termin
jour férié (national, légal) (narodni, zakoniti) praznik
jour de fête praznik
jour de foire semanji dan
jour de guigne (familier) nesrečen dan
jour intercalaire prestopni dan
jour de la lessive pralni dan, dan pranja
jour du marché tržni dan
jour de naissance, jour natal rojstni dan
jour de noces, de la mort dan poroke, smrti
jour ouvrable delavnik, delavni (navadni) dan
jour de paie plačilni dan
jour (de réception) sprejemni dan
jour du scrutin (politique) dan volitev
jour de travail delovni dan
clair comme le jour jasen, očiten, evidenten
c'est clair comme le jour to je jasno ko beli dan
c'est comme le jour et la nuit to je kot noč in dan, to je nekaj čisto drugega
c'est mon jour danes imam službo, danes sem jaz na vrsti
à chaque jour suffit son mal, sa peine vsak dan ima svoje nadloge
les jours se suivent et ne se ressemblent pas časi se spreminjajo
beau comme le jour zelo lep, lepo oblečen
chute féminin du jour znočitev
demi-jour somrak; figuré pomračitev, negotovost
équipe féminin de jour dnevni posad (šiht)
exploitation féminin à jour dnevni kop (v rudniku)
faux jour slaba luč (tudi figuré)
grand jour svetel, bel dan
mauvais jour slab, nesrečen dan
naissance féminin, pointe féminin du jour (dnevni) svit
ordre masculin du jour dnevni red
percé à jour preluknjan, predrt
petit jour svit, svitanje
les vieux jours starost, dnevi v starosti
attenter aux jours de quelqu'un komu po življenju streči
avoir son jour imeti (svoj) sprejemni dan
cacher le jour à quelqu'un biti komu na luči, luč komu zaslanjati
donner le jour (à un enfant), à quelque chose roditi (otroka), spraviti v življenje
donner un beau jour à quelque chose nekaj v pravo luč postaviti
donner les, ses huit jours à quelqu'un komu službo odpovedati
être à jour biti na tekočem, sproti reševati (zadeve, posle), biti ažuren
être dans son bon jour biti v dobrem razpoloženju, dobre volje
être de jour imeti dežurno službo, biti dežuren
il fait jour dan je, svetlo je
se faire jour daniti se; na dan priti; pot si utreti, uveljaviti se
faire de la nuit le jour et du jour la nuit iz noči dan napraviti
jeter le, du jour sur quelque chose pojasniti, razjasniti kaj
mettre à jour spraviti na tekoče, narediti ažurno, opraviti, rešiti (pošto), urediti, razčistiti kaj
mettre au jour na dan prinesti, na svet prinesti, izdati (knjigo); seznaniti
mettre dans son vrai jour v pravo luč postaviti
montrer, présenter, voir sous un jour favorable pokazati, predstaviti, videti v ugodni luči
noter ses dépenses au jour le jour vsak dan sproti si zapisovati izdatke
percer à jour (figuré) razkriti
la police a percé à jour le réseau secret des trafiquants de stupéfiants policija je odkrila tajno mrežo prekupčevalcev z mamili
prendre jour pour quelque chose določiti dan za kaj; domeniti se (avec quelqu'un s kom)
priver quelqu'un du jour, ravir le jour à quelqu'un komu življenje vzeti
tenir quelqu'un à jour sproti obveščati koga
venir à jour priti na dan
vivre au jour le jour živeti od danes na jutri, iz rok v usta, tjavdan
voir le jour zagledati luč sveta, priti na dan, iziti (knjiga)

jugo moški spol sok, omaka; jedro

jugo gástrico želodčen sok
sacar jugo (de) vzeti najboljše (od)

justice [žüstis] féminin pravica, pravičnost; pravosodje; sodišče; justično ministrstvo

cour féminin de justice sodni dvor
palais masculin de justice sodna palača
erreur féminin de justice sodna pomota
repris masculin de justice predkaznovana oseba
en justice pred sodiščem
appeler, citer en justice pozvati pred sodišče
avoir la justice de son côté imeti pravico na svoji strani
avoir maille à partir avec la justice priti pred sodišče zaradi kakega prestopka; imeti posla s sodiščem
déférer, traduire quelqu'un en justice izročiti koga sodišču
demander justice zahtevati (svojo) pravico
on lui doit cette justice qu'il est objectif treba mu je priznati, da je objektiven
faire justice izreči pravično sodbo; izvršiti smrtno obsodbo
faire, rendre justice à quelqu'un komu do pravice pomagati, pravično ravnati s kom, izkazati komu pravico
faire justice de quelqu'un obsoditi koga
faire justice d'une chose pokazati krivičnost, škodljivost, napake kake stvari
se faire justice sam si najti pravico, zateči se k samopomoči, maščevati se; sam si soditi, življenje si vzeti
mettre, poursuivre en justice postaviti pred sodišče
rendre, faire justice à quelqu'un priznati komu (zasluge), popraviti komu prizadeto krivico
recourir à la justice contre quelqu'un sodno postopati proti komu

Jux, der, (-es, -e) šala, hec; sich einen Jux aus etwas machen vzeti (kaj) za šalo, ne jemati zares

Kappe, die, (-, -n) kapa, čepica; Technik pokrov, kapa; beim Schuh: kapica, opetnik; beim Strumpf: okrepljeni deli; beim Fallschirm: kupola; Baukunst, Architektur kapa; auf seine eigene Kappe nehmen vzeti nase

kart|a¹ ženski spol (-e …) igralna: die Spielkarte, die Karte, -karte (za bridge Bridgekarte, za kanasto Canastakarte, za tarok Tarockkarte)
karte množina v roki: das Blatt, Kartenblatt
komplet kart das Kartenspiel, ein Spiel Karten
igra s kartami das Kartenspiel
trik s kartami das Kartenkunststück
hišica iz kart das Kartenhaus ( figurativnosesuti se kot hišica iz kart einstürzen wie ein Kartenhaus)
igrati karte Karten spielen
dobro/slabo igrati karte ein guter/schlechter Kartenspieler sein
držati karte ne izigrati takoj: mauern
vzeti z višjo karto überstechen
polagati karte za pasjanso ali vedeževanje: Karten legen
igrati z odprtimi kartami mit offenen Karten spielen (tudi figurativno)
figurativno pokazati karte die/seine Karten [offenlegen] offen legen/aufdecken
figurativno ne pokazati kart sich nicht in die Karten sehen lassen
položiti karte na mizo die Karten auf den Tisch legen (tudi figurativno)
izigrati zadnjo karto die letzte Karte ausspielen (tudi figurativno)
figurativno vse staviti na eno karto alles auf eine Karte setzen
figurativno staviti na napačno karto auf die falsche Karte setzen

kárta¹

(igralna) karta naipe m, carta f
igra s kartami una baraja
igrati karte jugar a las cartas (ali a los naipes)
ne imeti dobrih kart no tener juego
gledati komu v karte mirar las cartas (ali ver el juego) de alg
igrati z odkritimi kartami jugar a cartas vistas
igrati s prikritimi kartami ocultar el juego
mešati karte barajar
odložiti karto descartar una carta
odkriti svoje karte enseñar el juego
vedeževati iz kart echar las cartas
(iz)igrati, vreči zadnjo karto jugar la última carta
razdeliti, dati karte repartir, dar las cartas
staviti vse na eno karto jugarlo todo a una carta, (fig) jugarselo a una sola carta, jugarse el todo por el todo
privzdigniti karte cortar
vzeti karte pri kartanju tomar cartas, robar
trik s kartami truco m de cartas

Kasse, die, (-, -n) blagajna; (Krankenkasse) bolniška blagajna, socialno zavarovanje; (Sparkasse) hranilnica; per Kasse v gotovini; gegen Kasse za gotovino; die Kasse machen kasirati, pokasirati, (abrechnen) obračunati, zaključiti; einen Griff in die Kasse tun vzeti (denar) iz blagajne; gut bei Kasse sein imeti denar; schlecht/knapp bei Kasse sein biti brez denarja, imeti malo denarja

Kauf, der, (-/e/s, Käufe) nakup, kup, kupovanje; Recht kupoprodaja; kupčija (einen guten/schlechten Kauf machen narediti dobro/slabo kupčijo); zum Kauf stehen biti naprodaj; in Kauf nehmen figurativ vzeti v zakup, Recht privoliti v; leichten Kaufs davonkommen poceni jo odnesti

klešč|e ženski spol množina, tehnika die Zange, -zange (čevljarske Falzzange, dvigalne Hebezange, dvojne Doppelzange, elektrika golilne Entisolierzange, elektrika izolirne Isolierzange, medicina za izdiranje zob Extraktionszange, za kosti Knochenzange, tehnika za luknjanje Lochzange, za sladkor Zuckerzange, elektrika za varovalke Sicherungszange, za žico Drahtzange, kombinirane Kombinationszange, kovaške Schmiedezange, luknjalne Knipszange, okrogle Rundzange, ploščate Flachzange, medicina porodne Geburtszange, tehnika prijemalne Klemmzange, Greifzange, razperilne Schränkzange, ribiške Anglerzange, gozdarstvo spravilne Rückezange, tehnika steklarske Glaserzange, Glasbrechzange, Kröselzange, vpenjalne Spannzange, žgalne Brennereizange); živalstvo, zoologija die Zange (na zadku : Hinterleibszange), ščipalke: die Beißzange; živalstvo, zoologija rakove: die Krebsschere
klešče za orehe (hrestač) der [Nußknacker] Nussknacker
gradbeništvo, arhitektura (lesena konzola) die Knagge
ročaj klešč der Zangengriff
vzeti v klešče koga (jemanden) in die Zange/Mangel nehmen

kléšče tenazas f pl ; alicates m pl ; (kirurške) pinzas f pl ; (porodničarske) fórceps m ; (za sladkor, rakove) pinzas f pl

klešče za lase tenacillas f pl
klešče za orehe cascanueces m
univerzalne klešče alicates universales
zobne klešče gatillo m
vzeti koga v klešče (fig) atacar a alg por dos lados; poner a alg en un aprieto

ključ¹ moški spol (-a …)

1. od vrat, do uspeha, tehnika der Schlüssel
angleški ključ der Engländer
francoski ključ der Franzose
slepi ključ der Rohling
-schlüssel (avtomobilski Autoschlüssel, glavni Hauptschlüssel, ploščati Flachschlüssel, sobe Zimmerschlüssel, stanovanja Wohnungsschlüssel, trezorja Tresorschlüssel, varnostni Sicherheitsschlüssel, za hidrant Hydrantenschlüssel, za hišna vrata Haustürschlüssel, za uro Uhrschlüssel, za odpiranje ohišja Gehäuseschlüssel, za svečke Kerzenschlüssel, za vžig motorja Zündschlüssel, kombiniran Kombischlüssel, matični Steckschlüssel, momentni Drehmomentschlüssel, nasadni Steckschlüssel, očesni Ringschlüssel, patetntni Patentschlüssel, rezervni Zweitschlüssel, vijačni Schraubenschlüssel, viličasti Gabelschlüssel)
na ključ gradbeništvo, arhitektura schlüsselfertig
zev ključa die Schlüsselweite
obroček za ključe der Schlüsselring
vzeti ključ iz ključavnice den Schlüssel abziehen
predaja ključev die Schlüsselübergabe
šop ključev der/das Schlüsselbund
|
figurativno dati pod ključ hinter/unter [Schloß] Schloss und Riegel bringen
imeti pod ključem hrano, zdravila ipd.: unter [Verschluß] Verschluss halten
biti pod ključem človek: hinter/unter [Schloß] Schloss und Riegel sein, auf Nummer sicher sein

2. (odpirač) der Öffner (za konzerve Dosenöffner)

komisíja commission; board of commissioners, body of persons entrusted with some investigation; committee; (naročilo) commission, order

v komisíji on commission
kupiti in prodati v komisíji to buy and sell on commission
dati (vzeti) v komisíjo trgovina to give (to take) in commission
biti v komisíji to be (ali to sit) on a committee
imenovati, postaviti komisíjo to appoint, to set up a commission, a committee
imeti blago v komisíji trgovina to have goods on commission
seja komisíje committee meeting
arbitražna komisíja arbitration committee (ali board)
izpitna komisíja board of examiners
komisíja izvedencev committee of experts
nadzorna komisíja supervisory committee
posebna komisíja special committee
stalna komisíja permanent committee, standing committee
preiskovalna komisíja committee (ali commission) of inquiry
mandatno imunitetna komisíja credentials commission
komisíja za volitve in imenovanja commission for elections and nominations
mešana komisíja joint commission

komisijsk|i (-a, -o) kommissionell, Kommisions- (pogodba der Kommissionsvertrag, blago die Kommissionsware)
dati/vzeti v komisijsko in Kommission geben/nehmen

Kommission, die, (-, -en) komisija; in Kommission geben/nehmen dati/vzeti v komisijsko prodajo

kônec² (-nca)

A) m

1. fine, finale, finire, estremità; conclusione; punta; testa:
konec jezika punta della lingua
konec knjige la fine del libro
konca vrvi le estremità, le teste della fune
konec dneva il finire del giorno
proti koncu sul finire

2. (večji, manjši del površine; kos, del česa) parte; pezzo:
severni konec dežele la parte settentrionale del Paese
najdi konec vrvi trova un pezzo di corda

3. (kar je najbolj oddaljeno od izhodišča glede na čas, dogajanje, obstajanje) fine; finale:
konec sezone fine della stagione
konec tekme finale della partita
konec starega Rima la fine dell'antica Roma
pren. veselice je konec la cuccagna è finita
iti h koncu stare per finire, per morire; ekst. andare alla rovina

4. (smrt) fine; morte:
njen tragični konec la sua tragica fine
pog. pren. storiti, vzeti konec morire, uccidersi

5. pren. (z zanikanim glagolom izraža, da kaj traja dolgo):
dela ni in ni konec il lavoro non finisce mai e poi mai
hvalil je, da ni bilo konca lodava a non finire

6. (v prislovnih rabah 'na koncu', 'do konca', 'konec koncev') estremamente, oltremodo, del tutto, affatto, fino alla fine, infine, in fin dei conti:
prvi si ti, potem pride on, na koncu še jaz prima vieni tu, poi lui, infine io
do konca sem prepričan, da imam prav sono affatto convinto di aver ragione
prebrati knjigo do konca leggere il libro fino alla fine
konec koncev, kaj nam to mar in fin dei conti, che ce ne importa

7. publ. srečen konec lieto fine, happy end:
neprepričljiv srečen konec un lieto fine poco convincente

8. in, pa konec (v medmetni rabi) e basta:
tako bo, kot pravim, in konec (besed) faremo così come dico e basta!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. konec ga bo od garanja si sfiancherà dalla fatica
ne priti komu do konca non lasciarsi persuadere
biti na koncu z močmi, z živci essere allo stremo delle forze, dei nervi
biti, ne biti na koncu star per finire, non aver finito
ne imeti dobrega konca non finire bene
potegniti krajši konec avere la peggio
lotiti se česa na napačnem koncu mettere il carro davanti ai buoi
imeti kaj na koncu jezika avere sulla punta della lingua
gledati s koncem očesa guardare, sbirciare con la coda dell'occhio
ne priti kaj niti na konec pameti non passare nemmeno per l'anticamera del cervello
na konec sveta bi šel za njo per lei andrei in capo al mondo
živeti na koncu sveta abitare a casa del diavolo
začetek konca il principio della fine
biti (kdo, kaj)
začetek in konec essere l'alfa e l'omega
ne imeti ne konca ne kraja non finire mai e poi mai
prehoditi ves svet od konca do kraja girare il mondo in lungo e in largo
priti z vseh koncev venire da ogni dove
iskati koga na vseh koncih in krajih cercare uno per ogni dove, dappertutto
konec klobčiča bandolo (della matassa)
rib. konec odičnice setale
konec robca cocca
gastr. konec salame culaccino
navt. konec sidrnega kraka patta, palma
šalj. konec sveta finimondo
konec tedna fine settimana
navt. konec vrvi vetta
PREGOVORI:
konec dober, vse dobro tutto è bene quel che finisce bene
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kakršen začetek, tak konec un buon principio fa una buona fine

B) kônec prep.

1. alla fine, verso la fine:
knjiga bo izšla konec oktobra il libro uscirà verso la fine di ottobre

2. konec koncev infine, in fin dei conti:
konec koncev, kaj to meni mar in fin dei conti che me ne importa!