Franja

στόμα, ατος, τό [Et. nem. Stimme (got. stibna; bn iz mn)] 1. usta, στόμα πρὸς στόμα λαλέω govorim iz ust do ust (osebno) NT; a) pogosto pren. grlo, jezik, govor, beseda, τὸ τᾶς εὐφήμου στόμα φροντίδος ἱέντες pošiljajoči tihe izjave (vzdihe) pobožnega srca, θηλύνομαι στόμα postanem mehek, ne morem več govoriti trdih besedi, ὑπίλλω στόμα pokorno molčim pred kom, ἐλευθεροῖ στόμα ohrani si jezik čist, τὸ στόμα ὀξύνω nabrusim jezik, ἀπὸ στόματος λέγω povem na izust (na pamet); τὸ θεῖον στόμα božje besede, božji glas, ἀνὰ στόμα (ἀνὰ, διὰ στόματος, ἐν στόμασιν) ἔχω ali ἄγω τινά imam na jeziku, vedno govorim o kom; ἐν ἑνὶ στόματι δοξάζω enoglasno hvalim (slavim) NT; κρίνω ἐκ τοῦ στόματος sodim koga po besedah; b) lice, obraz; c) izliv, ustje, izhod, vhod, ἑπτάπυλον στόμα sedmerovraten vhod = mesto s sedmimi vrati; d) žrelo, prepad πολέμου, ὑσμίνης; e) odprtina, razpoka, širina, τὸ κάτω στόμα spodnja širina jarka. 2. a) sprednja stran česa, ospredje, pročelje, čelo vojske, οἱ κατὰ στόμα sovražniki, ki stoje nasproti našemu pročelju, κατὰ στόμα v prvi bojni vrsti, spredaj, v ospredju, na vrhu; b) ost (kopja); c) rob, rez(ina), ostrina meča.

ταρφύς 3 in 2, nav. ταρφέες, έα, fem. -ειαί (τρέφω) gost, mnog, mnogoštevilen; neutr. pl. adv. pogosto, vedno iznova.

ὑμνέω (ὕμνος) [fut. ὑμνήσω itd.; ion. pt. pr. fem. ὑμνεῦσα, pass. pf. 3 pl. ὑμνέαται] 1. a) (za)pojem pesem ὕμνον, παιᾶνα; b) slavim s pesmijo, opevam, slavim, poveličujem, častim, ἃ τὴν πόλιν ὕμνησα kar sem hvalil na naši državi. 2. a) tožim, togujem κακά; b) zmerjam, preklinjam ἀπιστοσύναν. 3. vedno govorim o čem, imam vedno na jeziku, τὸ ὑμνούμενον ἀεί stara pesem.

ὑστερέω, ὑστερίζω (ὕστερος) 1. a) sem poznejši, prihajam pozneje (prepozno) τινός, zakasnim se, zapoznim se, τινί pridem prepozno h komu, τῆς μάχης ἡμέραις πέντε pridem pet dni po bitki, zamudim za pet dni bitko ἁπάντων v vsem, τὸ εἰδέναι izvem kaj zadnji (prepozno), τῶν καιρῶν zgrešim, zamudim ugodni čas, κραυγὴ οὐδὲν ὑστερίζουσα τοῦ λαγώ krik, ki ne zaostaja za zajcem (čim bolj se zajec oddaljuje, tem bolj kriče lovci, tako da se zdi, da mu slede lovci v vedno enaki razdalji); b) z dat.: zapoznim se v čem διώξει. 2. pren. a) zaostajam za kom, sem manjši τινός NT; b) treba mi je česa τί, zmanjka mi česa οἴνου, stradam NT. 3. pass. trpim pomanjkanje, živim v pomanjkanju, manjka mi česa NT.

χρόνος, ὁ čas, doba (življenja), starost; pl. določen čas, doba, rok, οἱ ἄνωθεν χρόνοι prejšnji časi. – adverb. a) βαιοῦ, οὐ μακροῦ χρόνου v malem času, v kratkem; b) (τῷ) χρόνῳ s časom, polagoma, pozno, končno, χρόνῳ ποτέ naposled, ἐν, σὺν χρόνῳ s časom, črez dolgo časa; c) χρόνον nekaj (dolgo) časa, ἕνα χρόνον enkrat, v trenotku, τὸν ἀεὶ χρόνον za vse čase, venomer, οὐδένα χρόνον noben trenotek; d) διὰ χρόνον črez dolgo časa, ἀνὰ χρόνον v teku časa, s časom; e) ἐπὶ χρόνον nekaj časa, ἐπὶ συχνὸν χρόνον črez dolgo časa, ἐφ' ὅσον χρόνον dokler; f) εἰς τὸν ἅπαντα χρόνον za vse čase, za vedno; g) κατὰ τὸν αὐτὸν χρόνον v istem času.

ὥρα, ἡ, ion. ὥρη [Et. iz jώρα, slov. jar, jaro žito; nem. Jahr (stvn. jār), heuer (iz hiu jāru), lat. hornus, letošnji (iz hōjōrinos)] vsak po naravnih zakonih določen čas, doba: 1. (τοῦ ἐνιαυτοῦ) doba, letni čas, posebno: ugodni letni čas, ὥρᾳ ἔτους spomladi, poleti, ὥρα χειμῶνος zima; pl. letni časi, leto, περὶ δ' ἔτραπον ὧραι leta so se obrnila, leto se je iznova začelo, περιτελλομέναις ὥραις v teku let, εἰς ὥρας v naslednjem letu. 2. ὧραι a) pri Her. tudi: podnebje, klima, vreme; b) žetev, poljski pridelki. 3. čas, doba, dnevni čas, dan, ura, trenotek, ugoden čas, τῇ ὥρᾳ tekom časa, ἐν τῇ ὥρῃ o pravem času, ἀεὶ εἰς ὥρας vedno o pravem času, t. j. ob času žetve, ὥρα (ἐστί) čas je. 4. človeška doba; pos. cvet življenja, mladost, čas cvetočih let, mladeniška lepota, zrelost, οἱ ἐν ὥρᾳ mladeniči. 5. Ὧραι person. hčerke Zevsa in Temide, boginje letnih časov.

более = больше bolj, več;
больше всего najbolj;
более или менее več ali manj;
всё больше и больше, vedno bolj in bolj;
больше того še več

витать (zast.) prebivati, sedeti na veji (o pticah);
он вечно витает в облаках эмпиреях, он витает между небом и землёй vedno živi v oblakih

всё zmeraj, neprestano; venomer; le, samo; vendar;
всё ещё še vedno;
всё равно vseeno,
всё лучше и лучше vedno bolje in bolje;
всё же vendar

же, ж pa, pač; vendar;
тот же ravno isti;
он же ravno on;
так же ravno tako;
отвечайте же! odgovorite vendar!;
я ушёл, он же остался jaz sem odšel, on pa je ostal;
он тот же on je vedno isti;
тогда же ravno takrat;
всё же нехорошо это to pač ni lepo

жизнь f življenje;
ж. бьёт ключом življenje kipi;
ни в ж. za nič na svetu; nikoli;
ж. не в ж. neznosno življenje;
не на ж., а на смерть па življenje in smrt;
даровать ж. pomilostiti;
отдать ж dati življenje;
прожигать ж. razvratno živeti;
влачить ж. životariti;
провести в ж. uresničiti, doseči;
на всю ж. za vedno;
я жизни не рад razočaran sem (nad življenjem); ogorčen sem

забвение n (zast.) pozabljenje;
предать забвению za vedno pozabiti

зарядить² pogosto, nenehoma kaj delati, ponavljati;
дождь зарядил kar naprej dežuje;
зарядил своё vedno svoje goni

затвёрживать, затвердить na pamet se (na)učiti;
з. одно и то же vedno eno in isto ponavljati

идти iti; odhajati; prihajati;
искусство идёт по реалистическому пути umetnost se razvija v realistični smeri;
хорошо и. по всем предметам uspevati v vseh predmetih;
от земли идёт пар iz zemlje se vzdiguje para;
кровь идёт kri teče;
идут слухи širijo se glasovi, govorijo;
всю дорогу шли леса ob vsej cesti so gozdovi;
дорога шла к реке pot je držala k reki;
день всё идёт še vedno je dan;
и. на уступки privoliti v kaj;
кожа идёт на обувь usnje se rabi za obutev;
и. на смену кому zamenjati koga;
куда ни шло prav, naj bo;
дело идёт о том gre za to;
и. на вёслах veslati;
и. под парусами jadrati;
и. на пари staviti;
идёт gre, dobro je;
дождь идёт dežuje;
речь идёт о pogovor se suče okoli;
что идёт в театре? kaj igrajo v gledališču?;
мне идёт двадцатый год sem V dvajsetem letu;
голове идёт кругом ne vem, kje mi glava stoji;
платье это вам идёт ta obleka vam pristaja;
и. замуж за кого omožiti se;
и. по батюшке vreči se po očetu

история f zgodovina; preteklost; zgodba, dogodivščina; neprijetnost;
вот так и.! ta je pa lepa!;
совсем другая и. čisto nekaj drugega;
со мной произошли неприятная и. dogodila se mi je neprijetna stvar;
вечная и. vedno ista stvar

можется ;
ему всё не м. še vedno se ne počuti dobro

мозг m možgani; (pren.) pamet, razum;
костный м. mozeg;
мозги pl. možgani (jed);
до мозга костей skozi in skozi, popolnoma;
шевелить (раскидывать) мозгйми napenjati možgane, premišljati, misliti;
мозги не варят težko, počasi misli;
мозги набекрень (šalj.) bolj sam zase je, vedno kaj tuhta

неловкость f nerodnost; mučnost, mučen položaj;
в его присутствии я всегда испытываю н. v njegovi navzočnosti mi je vedno nerodno

неразменный nezmenljiv;
н. рубль pravljični rubelj, ki vedno ostane lastniku, naj še toliko porabi