Franja

končáti finir, terminer, achever, prendre fin, mettre fin à, cesser

končati se z se terminer par (ali en)
prepir končati régler (ali terminer, liquider) une querelle (ali un différend), vider un différend (ali une affaire)
sejo končati lever (ali clore) la séance
dobro (slabo) se končati se terminer (ali se passer) bien (mal), finir bien (mal)

končáti acabar; terminar; finalizar; llevar a cabo

končati pismo terminar la carta
končati priprave ultimar los preparativos
končal je z besedami, da ... acabó diciendo que...
končati se acabarse, terminarse; (prenehati) cesar
končati se na soglasnik terminar en consonante
dobro (slabo) se končati salir bien (mal); tener éxito (mal resultado)

konča|ti se (-m)

1. enden, zu Ende sein, zu Ende gehen; aus sein, fertig sein; (ein) Ende nehmen (nenadno ein jähes Ende nehmen, slabo ein schlimmes Ende nehmen); s čim: führen zu (s smrtjo zum Tode führen), einen … Ausgang haben (einen tödlichen Ausgang haben); zum [Abschluß] Abschluss kommen, ausgehen (mit/auf)
srečno se končati sich in Wohlgefallen auflösen

2. (narediti samomor) sich das Leben nehmen

kòšulja ž (lat. casula)
1. srajca: vunena, svilena, spavaća košulja; crne -e slabš. fašistične črne srajce; sive -e slabš. nacisti; crvene -e garibaldinci: skinuti sa sebe i -u dati vse, tudi srajco; gaće i -e slabo oblečena vojska; košulja je preča od kabanice srajca je bolj potrebna kot plašč; košulja je bliža tijelu srajca je prva; poznavati koga kao -u zelo dobro koznati koga; roditi se u -i roditi se pod srečno zvezdo; žena muža nosi na -i čista moževa srajca je znamenje marljive žene
2. jopič: ludačka košulja prisilni jopič
3. kačji lev: zmijina košulja
4. ovitek: košulja od kartona za čuvanje rukopisa

krank bolan; krank werden zboleti; krank schreiben dati v bolniško; krank machen : X macht mich krank ob Xu mi postane slabo; sich krank melden javiti se za bolniško; sich krank stellen delati se bolnega; sich krank ärgern do onemoglosti se jeziti

krojèn (-a -o) adj. tagliato, fatto, eseguito:
dobro, slabo krojena obleka un abito di buon taglio, abito tagliato male

kümmern: sich kümmern um brigati se za, skrbeti za; jemanden kümmern tikati se (koga), biti mar (komu) (was kümmert ihn das! kaj se ga to tiče!, kaj mu to mar!) ; (schlecht gedeihen) slabo uspevati, biti ves klavrn

Kunst, die, (-, Künste) umetnost; (Können) veščina; (Geschick) spretnost, umetelnost; nach allen Regeln der Kunst po vseh pravilih umetnosti; mit seiner Kunst zu Ende sein ne več vedeti naprej; das ist keine Kunst to ni nobena umetnost; bildende Kunst upodabljajoča/likovna umetnost; angewandte Kunst uporabna umetnost; die Schwarze Kunst črna magija; eine brotlose Kunst figurativ slabo plačan poklic; an jemandem seine Kunst versuchen preizkušati svoj vpliv na (koga)

kupčíja negocio m

kravja kupčija chalaneo m; (barantanje) regateo m
zastoj v kupčijah enstancamiento m (ali paralización f) de los negocios
delati kupčije hacer negocios
napraviti dobro (slabo) kupčijo hacer un buen (mal) negocio
razdreti kupčijo anular un negocio
skleniti kupčijo concertar (ali concluir) un negocio

la¹

A) art. determ. f sing.

B) pron. f jo; to:
la sento slišim jo
chiamala pokliči jo!
me la pagherai! to si boš zapomnil! ti že pokažem!
La prego (vljudnostni izraz) prosim Vas
la va male stvar slabo kaže

labōrō -āre -āvī -ātum (labor2)

I.

1. obtežen, nadlegovan, mučen, trapljen biti: nec iam sustinent onus (nivis) silvae laborantes H. upognjeni (= pod težo snega ječeči) gozdovi, aquilonibus querceta Gargani laborant H. se upogibajo ob pihanju severnih vetrov ali (act.) severnik upogiba hrastine (hrast(ov)je).

2. metaf. v zadrego priti (prihajati), v zadregi (stiski, sili, nuji, nevarnosti) biti (zlasti o bojevnikih), ne moči si pomagati: laborat, crebro commutat status Pl., cum luna laborat Ci. „kadar je v stiski“ = kadar mrkne, ubi cantatis Luna laborat equis O., nec cur fraternis Luna laboret equis Pr., cum luna laborare non creditur Plin., non laboraremus Ci. ne bi nam kazalo tako slabo, si qua in parte nostri laborare aut gravius premi videbantur, eo signa inferri … iubebat C., quos laborantes conspexerat, his subsidia submittebat C., veritus, ne legatus … laborantibus suis auxilio foret S., aciem laborare vidit L.; brezos.: maxime ad superiores munitiones laborabatur C. so bili v stiski, laboratur vehementer Ci. zelo so v skrbeh, triremes adeo graviter … conflixerunt, ut … ex concursu laborarent C. da so bile poškodovane, laborantem ratem deserere V. ogroženo, ki je v nevarnosti; od tod od bolezni mučen biti, bolan biti, bolehati, trpeti: laborare morbo Ci. bolehati, horum morborum aliquo Ci. katero od teh bolezni imeti, ex pedibus Ci. ali podagrā Mart. imeti v nogah protin, bolehati za protinom, ex renibus, ex intestinis Ci. na ledvicah, na črevesju bolan biti, koga boleti ledvice, črevesje, bolehati za ledvično, za črevesno boleznijo, e dolore Ter. ali utero H., O. v porodnih bolečinah biti, cruditate, torminibus Plin.; brezos.: cum (Marius) aestu magno ducebat agmen, laborabat Ci., significant enim tuae litterae te prorsus laborare Ci. ep., cum sine febri laborassem Ci. ep., quod vehementer eius artus laborarent Ci.; o rastlinskih boleznih: oleis laborantibus circum radices amurcam … infundere Col.; pren. na druge nadloge = bolehati za čim = v stiski biti, trpeti zaradi (zastran) česa, (pre)trpeti kaj: laboro re, a (ex) re lahko slovenimo tudi s stiska (pesti, muči) me kaj: l. a (zaradi) re frumentaria C., ex aere alieno C. ali aere alieno Suet. v dolgove zakopan biti, v dolgovih tičati, dolgove imeti nakopane, dolgovati, annonā, magnitudine sua L., avaritia et luxuria laborat civitas L. boleha (hira) za lakomnostjo … , l. ab avaritia aut misera ambitione Ci., vestrum nemo est quin intellegat populum Romanum … hoc tempore domestica crudelitate laborare Ci. da boleha za … krutostjo, l. ex invidia Ci. zavist(nost) pesti koga, non externis hostibus magis quam domesticis l. Ci. ep., odio apud hostes contemptu apud socios l. L. zoprn (mrzek) biti sovražnikom, zaničevan biti od … , l. alienis malis Ci. ep., de (zaradi) existimatione alicuius Ci., in re familiari (zaradi imovinskega stanja) Ci., ventis V. ali contrario vento Lact., frigore Col., a frigore Plin., fame Plin.; o ljubezenski muki (kot bolezni): dices laborantes in uno Penelopen vitreamque Circen H. ki se mučita za enega = sta zaljubljeni v enega, gorita za enega, ah miser, quanta laborabas Charybdi … ! H. s kako Haribdo si se moral boriti; brezos.: laboratum est pestilentiā, siccitate eo anno laboratum est L., nec ullo terrae motu laboratum (esse) adnotatum est Plin.; o dejanjih in pri abstr. pojmih = neuspešen biti, ne imeti uspeha, ponesrečiti se, težave delati, (s)kaziti se, (s)krhati se: digitorum … porrectio … nullo in motu laborat Ci. ni neuspešna pri nobenem gibu = se posreči pri vsakem gibu, veritatem laborare nimis saepe aiunt, exstingui numquam L., laborat carmen in fine Petr., vocalium concursu hiat … et quasi laborat oratio Q. —

II.

1. (telesno ali duševno) delati, truditi se, upirati se, prtiti se: ibi multo plurimum sese familiarium laboravisse Pl., istos rastros interea tamen appone: ne labora Ter., quam diu intellegebant sese sibi et populo Romano, non Verri … serere, impendere, laborare Ci., quid enim ego laboravi aut quid egi Ci., aliquem laborare cogere S. navaditi koga prenašati težave, sudet multum frustraque laboret ausus idem H., sunt qui … imitentur iumenta onere et iugo laborantia Q.; z natančneje določenim pojmom dejavnosti (v raznih zvezah in skladih) = delati pri čem, gledati na kaj, prizadevati si za kaj, paziti na kaj, misliti na kaj, stremeti za čim, (po)truditi se za kaj, ukvarjati se s čim, brigati se, skrbeti (v skrbeh biti), (z)meniti se, zanimati se za kaj, koga kaj skrbeti: sic … existimes non minus me de illius re laborare quam ipsum de sua Ci. ep., quasi de verbo, non de re laboretur Ci. kakor da bi šlo za besedo, ne pa za dejansko stvar, in enodandis autem nominibus, quod miserandum sit, laboratis Ci. ukvarjate se z izvajanjem besed (z etimologijo), in eo tamen, cui naturam obstare viderit, laborabit Q., adeo in quae laboramus sola crevimus, divitias luxuriamque L., quae (apes) more parentum rura colunt operique favent in spemque laborant O., l. in famam Sen. ph., in hoc malum a quibusdam laboratur Q., libentissime praedicabo Cn. Pompeium … praecipue pro salute mea laborasse Ci., l. circa memoriam et pronuntiationem Q.; z objektnim acc.: quo etiam magis laboro idem, quod tu Ci. ep., Tironi prospicit, de se nihil laborat Ci.; z dat.: dies noctesque bonae menti l. Sen. ph. prizadevati si za pravo mišljenje o življenju; occ. l. alicui = služiti komu: nigro forte Iovi, cui tertia regna laborant Sil.; s finalnimi stavki: non decrevi solum, sed etiam, ut vos decerneretis, laboravi Ci., animo laborabat, ut reliquas civitates adiungeret C., quod tam cupide laborasset, ut praeter ceteros Iustus appellaretur N., neque, te ut miretur turba, labores H., sponsio illa ne fieret, laborasti Ci., non minus se id contendere et laborare, ne ea, quae dixissent, enuntiarentur C.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quorsum recidat responsum, non magno opere laboro Ci., cuius manu sit percussus, non laboro Ci. za to se ne menim, to mi je vseeno; non ali nequidem laborare z inf.: si sociis fidelissimis prospicere non laboratis Ci., id illi … usque eo despexerunt, ut ne quaerere quidem de tanta re laborarint N.; pesn. in poklas. tudi laborare z inf.: hunc atque hunc superare laboret H., quem perspexisse laborant (novisse cupiunt) H., quis cenantibus una … pulchre fuerit tibi, nosse laboro H. rad bi vedel, quae (arma) nunc quoque ferre laboro O., amarique ab eo laboravi, etsi non erat laborandum Plin. iun., laborabat invidiam … demere Iust.; z ACI: non laboro, inquit, hoc loco discessisse Merulam Varr., quod ne nunc quidem fieri laborabo Sen. ph.

2. pesn. trans. = conficere (s trudom) izdel(ov)ati, narediti (napravljati), pripraviti (pripravljati), prirediti (prirejati): quale (nardum) non perfectius meae laboravit manus H., vestes arte laboratae V. (po drugih auro laboratae z zlatom pretkana (izvezena) oblačila), dona laborata Cereris V. kruh, predelan Cererin dar, v kruh predelano žito, noctibus hibernis castrensia pensa laboro Pr., antrum … arte laboratum nulla O., haec … praeter Herculi et Perseo laborata Plin., laboratam … dierum ac noctium studio actionem aqua deficit Q., plena laboratis scrinia libris Mart., frumenta ceterosque fructus … laborant T. žito in druge sadove sejejo … — Od tod adj. pt. pf. labōrātus 3
a) s trudom izvršen, utrudljiv, trudapoln: custodia laboratior Ter.
b) nujen, težaven: aevum Val. Fl., vita Stat.

landfall [lǽndfɔ:l] samostalnik
bližanje ladje kopnem (zlasti po prvem potovanju); udor zemlje

to make a good (bad) landfall dobro (slabo) pristati (ladja)

Laus, die, (-, Läuse) Tierkunde uš; Befallensein mit Läusen Medizin ušivost; jemandem eine Laus in den Pelz setzen vznemiriti (koga), povzročiti (komu) težave; X ist eine Laus über die Leber gelaufen Xa je nekaj spravilo v slabo voljo

leiten voditi, peljati, an einen Ort: speljati; Gruppen, Sitzungen, Unternehmen: voditi; Technik voditi; speljati, Druck, Wasser: prevajati; (leitfähig sein) biti prevoden (gut leiten biti dobro prevoden, schlecht leiten biti slabo prevoden); die Spannung auf etwas: dovesti/dovajati na; leiten durch speljati skozi; in die Wege leiten pripravljati, organizirati; sich von jemandem/etwas leiten lassen slediti komu/čemu, ravnati se po kom/čem

letéti (-ím) imperf.

1. volare:
divje gosi letijo v klinu le oche selvatiche volano a cuneo
vesoljska ladja leti proti luni l'astronave vola verso la luna
pilot leti vsak teden na progi Ljubljana—Dunaj il pilota vola settimanalmente sulla linea Lubiana—Vienna
leteti čez trasvolare

2. (premikati se zaradi sunka, odriva) volare:
izpod kladiva letijo iskre di sotto l'incudine volano le scintille
krogle letijo z vseh strani le pallottole fischiano da tutte le parti

3. pren. pog. (teči, hiteti) volare, correre:
letim po knjigo v knjigarno corro in libreria a prendere il libro

4. (hitro minevati) volare:
čas leti il tempo vola

5. (biti izključen, odpuščen) essere espulso, licenziato

6. leteti na pren. essere diretto, rivolto, alludere a, riguardare qcn., qcs.:
očitki letijo name i rimproveri sono rivolti a me
pritožbe kupcev letijo na slabo postrežbo le recriminazioni degli acquirenti sono dirette al pessimo servizio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na sestanku so letele tudi ostre besede alla riunione sono volate anche parole grosse
kadar je razburjena, ji vse leti iz rok quand'è eccitata, le casca tutto dalle mani
ko je šel po cesti, so vsi klobuki leteli z glav quando passava per la strada tutti si toglievano il cappello
vse že leti na kup tutto va in rovina
pren. denar mu kar leti na kup fa soldi a palate
vpila je, da je vse skupaj letelo strillava come un'ossessa
misliti, da bodo pečena piščeta v usta letela aspettarsi che la manna piova in bocca
pero mi kar leti po papirju la penna vola sulla carta
leteti vsevprek (npr. šale) volare, sprizzare
leteti narazen (npr. voz) sfasciarsi
pog. leteti stran (omet) staccarsi, cadere
žvižgal je, da je kar skozi ušesa letelo fischiava così forte da rompere i timpani
PREGOVORI:
enaki ptiči skupaj letijo gli uccelli si appaiano coi loro pari

létina crop (s pl); (žita itd.) yield, harvest

sadna létina fruit crop
dobra sadna létina a good yield of fruit
letos létina slabo kaže prospects for the harvest are poor this year
obeta se bogata létina the crop promises to be very abundant, a rich crop is expected
ne obeta se dobra létina the crops look rather poor
pospraviti létino to get in the crop, to gather in the crops
slaba létina bad harvest
letos je bila slaba létina the harvest failed this year

lèvre [lɛvr] féminin ustnica; rob; pluriel usta

lèvre inférieure, supérieure, pendante spodnja, zgornja, viseča ustnica
des lèvres (figuré) (le) z usti, ne iz prepričanja
du bout des lèvres zviška; prezirljivo, brezbrižno
j'ai le cœur sur les lèvres slabo mi je
avoir quelque chose sur le bord des lèvres (figuré) imeti kaj na jeziku
il a encore le lait sur les lèvres (figuré) mleko se ga še drži okoli ust
ne pas desserrer (ali remuer) les lèvres ne odpreti ust, ne ziniti
un sourire errait sur ses lèvres smehljaj mu je poplesaval na ustnicah
se mordre les lèvres gristi si ustnice
s'en mordre les lèvres (figuré) obžalovati kaj, kesati se česa
rire, sourire du bout des lèvres prisiljeno se smejati, se nasmehniti
être suspendu aux lèvres de quelqu'un (figuré) komu na ustnicah viseti, koga napeto poslušati

librar osvoboditi; obvarovati; izstaviti, izdati (ukaz ipd.); oprostiti (obtoženca); nakazati (denar); roditi

librar una batalla spustiti se v bitko
librar una sentencia izreči sodbo
¡líbreme Dios! bog obvaruj!
estar para librar biti v visoki nosečnosti
librarse varovati se (de pred)
a mal librarse v najslabšem primeru
librarse bien (mal) dobro (slabo) opraviti (posel)

lieblos neprijazen, neljubezniv; Behandlung: hladen, ravnodušen; lieblose Behandlung slabo ravnanje z

limited [límitid]

1. pridevnik (limitedly prislov)
omejen

2. samostalnik
ameriško vlak ali avtobus z omejenim številom potnikov

ekonomija limited demand omejeno, slabo povpraševanje
ekonomija limited (liability) company delniška ali komanditna družba z omejeno zavezo
ekonomija public limited liability company delniška družba
ekonomija limited partnership (with share capital) komanditna družba
limited in time časovno omejen
politika limited monarchy ustavna monarhija