Franja

solum² -ī, n (prim. gr. ὑλία podplat, dno = got. sulja = stvnem sola = nem. Sohle, lat. solea, stvnem. swelli = nem. Schwelle)

1. dno: ut eius (sc. fossae) solum tantundem pateret C., tremefacta solo tellus V. iz dna, considentis soli lapsus Sen. ph., sedit terra medio solo O., stagnum lucentis ad imum usque solum lymphae O., puro solo (sc. fluvii) excipitur Cu., mollioris soli (sc. Tigris) Cu., ubi mollius solum reperit, stagnat insulasque molitur Cu., solum maris Sen. tr.

2. occ.
a) tla ali tlak kake sobe ali svetišča: aurata tecta in villis et sola marmorea Ci., marmoreumque solum fastigiaque aurea movit O., aurataeque trabes marmoreumque solum Tib., pecudum cruore pingue solum V., super pilas lapide quadrato solum stratium est Cu.
b) osnova, temelj, podstava, podstavba, stalo kake hiše: trabes … in solo collocantur C., tecta solo iungere Lucr.; pren. osnova, podstava, podstat, temelj, podlaga: regni scamna solumque Enn., sola regni Enn., verum tamen hoc quasi solum quoddam atque fundamentum est, verborum usus et copia bonorum Ci., solum et quasi fundamentum oratoris vides Ci.
c) podplat α) človeške ali živalske noge: solum hominis Varr., mihi amictui est … calciamentum solorum callum Ci. žuljavi podplati (= bos hodim), peragro loca nullius ante trita solo Lucr. po katerih še ni stopala človeška noga, oculum ecfodito mihi per solum Pl. izvrtaj mi oko, da stopi skozi podplat na dan, solum corneum Varr. (o pasjem podplatu). β) na obuvalu: Prud., qui auro habeat soccis subpactum solum Pl., unus corripuit currenti cursori solum Pl., luto putre vetusque solum Mart., calcei sine sole Isid.
d) (zemeljska) tla, zemlja, prst, zemljína, gruda, zemljišče, zemljištvo: dissilit omne solum O., ponere membra solo O., duratae solo nives H., haeret solo immobilis, ingredi solo, recubans solo V., reptans solo Stat., aliquid solo adfligere T. na tla vreči, solum nudat Sen. ph., immensi cultor soli Sen. ph., macrum solum Ci., solum fertile Cu., fecundum O., vivax O. redeča, viride V., mite H., vile H. slaba, triste O., Plin. iun., nerodovitna, nudum Cu., Cl., humidum vel siccum Col., culti soli multa iugera Tib., serere in inculto et derelicto solo Ci., terrae pingue solum V. mastna prst, tolsta zemljina, praepingue solum stagnantis Helori V., ferro coepere solum proscindere terrae Lucr. zemljo, sibi praeter agri solum nihil esse reliqui C., urbis solum Iust., res, quae solo continentur Sen. ph., Plin. iun. ali res soli Icti. nepremična posestva, nepremičnine (naspr. res mobiles), duas patrimonii partes in solo collocare Suet. vložiti v nepremična posestva, naložiti v nepremičnine, ius soli sequitur aedificium Paul. (Dig.); v pl.: arida sola V., terrae sola Cat.; preg.: quod in solum venit Afr. ap. Non., Ci. ali quodcumque in solum venit Varr. ap. Non. ali (elipt.) quod in solum (sc. venit) ut dicitur Ci. ep. „kar pade na zemljo (tla)“ = kar (koli) pade komu v glavo, kar (koli) pride komu na misel; poseb. pogosto ad solum ali solo tenus do tal = docela, povsem, popolnoma, čisto, dočista: clivus Publicius ad solum exustus est L., urbs ad solum (usque ad solum) exdiruta Cu., tres (sc. urbis regiones) solo tenus deiectae T.; tako tudi: Numantiam a solo evertere Eutr. do tal, popolnoma, povsem; aliquid solo aequare Cu., L., T., Vell. ali exaequare Sen. ph. do tal podreti (porušiti, razrušiti); pesn.: aequa solo culmina ponam V.; pren.: solo aequandae sunt dictaturae consulatusque L. popolnoma je treba odpraviti diktature in konzulate.
e) tla, zemlja, kraj, (po)krajina, dežela: huic omni solo, in quo tu ortus es Ci., commune patriae solum Ci., caritas ipsius soli L., solum patrium L., in sede ac solo nostro L., natale solum O. rojstna, rodna dežela, Romani numen … soli O., urbs Etrusca solo V. po svoji legi etrur(ij)sko, na etrur(ij)skih tleh, solum mutare Ci. ali vertere Ci. zapustiti deželo, izseliti se, oditi, poseb. o pregnancih, s celim izrazom exsilii causā solum vertere L. ali vertere solum exsilio Amm.; v pl.: sola terrarum Enn.
f) pesn. tla, dno = podlaga: farinae, unde solum facias Ca., Cereale solum pomis agrestibus augent V. na krušno podlago = na krušne rezine (režnje) naložijo … sadje, subtrahiturque solum (sc. puppi) V. morje (= morsko dno) se umakne pod njo; tako tudi: pontique … omne solum (sc. patet) Val. Fl., castra tenent caeleste solum O. nebesno podlago = nebesni ob(l)ok, nebo, manibusque canentis pulsat inane solum Stat. (o slepem Ojdipu) prazni očnici (očesni votlini).

solz|a ženski spol (-e …) die Träne, debela: Kullerträne
solze radosti/veselja Freudentränen množina
krokodilove solze figurativno Krokodilstränen
brez solza tränenlos
moker od solza [tränennaß] tränennass
potoki solza der Tränenstrom, Tränenbäche množina
sled solza die Tränenspur
Zid solza religija die Klagemauer
do solz(a) se nasmejati Tränen lachen
v solzah unter Tränen
topiti se v solzah in Tränen schwimmen/zerfließen
prelivati solze za (jemandem/einer Sache) (Tränen) nachweinen
požirati solze seine Tränen hinunterschlucken
skozi solze durch einen Tränenschleier
točiti solze Tränen weinen/vergießen
zadrževati solze mit den Tränen kämpfen, die Tränen zurückhalten

sólza tear

v sólzah in tears
grenka sólza bitter tear
sólze kesanja tears pl of remorse
sólze veselja tears of joy
krokodilove sólze crocodile tears pl
do sólz ganjen moved to tears
do sólz until the tears run
grenke sólze salt tears pl
biti ves v sólzah to be in tears
hitro je ganjen do sólz he is easily moved to tears
biti na robu sólz (figurativno) to be on the brink of tears
to niso mačkine sólze (figurativno) this is not to be sneezed at
sólze je imela v očeh tears stood in her eyes
jokati sólze veselja to weep tears of joy
planiti v sólze to burst into tears
pretakati sólze to shed tears
potočiti sólzo to shed a tear
točiti krokodilove sólze to shed crocodile tears
točiti bridke sólze to shed (ali to weep) bitter tears
topiti se v sólzah to melt into tears
do sólz se smejati to laugh till the tears come, to laugh till one cries (ali till the tears come into one's eyes)
sólze mi pridejo, stopijo v oči tears come into my eyes
smehljati se skozi sólze to smile through one's tears
ni se mogla vzdržati sólz she could not restrain her tears
sólze so ji zalile oči her eyes brimmed with tears, she burst into tears
sólze so ji privrele v oči tears welled up in her eyes

sólza larme ženski spol , (pesniško) pleur moški spol

krokodilove solze larmes de crocodile
solze veselja larmes de joie
dolina solz vallée ženski spol de larmes, monde moški spol terrestre
s solzmi v očeh les larmes aux yeux
ganjen do solz ému (ali touché) aux larmes
točiti, pretakati solze verser (ali répandre) des larmes, pleurer
točiti bridke (ali grenke) solze répandre des larmes amères
točiti vroče solze pleurer à chaudes larmes
smejati se skozi solze rire entre ses larmes
smejati se do solz rire aux larmes
stopiti se v solzah fondre en larmes (ali en pleurs), être tout en larmes, se noyer dans les larmes (ali dans les pleurs), être tout éploré

sorōrius 3 (soror) sêstrski, sestrínski: cena Pl. zaradi (najdene) sestre, adulter ali stupra Ci. s sestro, oscula O., ultio Iust. zaradi sestre; poseb. sororium tigillum L., Aur., Fest. sestrsko bruno, sestrski prečnik, kot jarem (igo) postavljen preko ozke ulice, ki je vodila iz Ciprske ulice na Karine na mestu, kjer je moral Horacij zaradi umora svoje sestre iti skozi jarem (igo).

soteska samostalnik
(ozka dolina) ▸ szoros, szurdok, hegyszorosSkozi sotesko, ki je na mestih globoka celo do 400 metrov, nudijo tudi vodene oglede. ▸ A néhol 400 méter mély szurdokon keresztül vezető túrákat is szerveznek.
Sopomenke: deber

spectō -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. speciō -ere)

1. gledati, pogledati (pogledovati), zreti, ozreti (ozirati) se, ogledati (ogledovati) (si, se), razgledati (razgledovati) se, opazovati, (pre)motriti: Afr. ap. Isid., Ter., Varr., Lact. idr., quam magis specto, minus placet mihi hominis facies Pl., oculi spectando (sc. mi) dolent Pl., spectare intro, quoquo Pl., spectatumne venimus? L., alte spectare Ci. kvišku gledati ali (pren.) visoko meriti, za visokim stremeti, imeti visoke cilje, specta me modo Pl., ut spectare aliquid velimus et visere Ci., vultum nati, terram O., quem forum omne spectat H., gaude, quod spectant oculi te mille loquentem H. da strmi nad teboj (da te občuduje) tisoč oči, spectat oculis devorantibus draucos Mart. upira poželjive oči v … , poželjivo zija v … , Zoroaster primus siderum motus diligentissime spectasse dicitur Iust., Africa haec maxime spectat Plin. v Afriki se to najbolj opaža; spectare ad dextram Pl., huc ad me specta Pl., spectabat ad Io O., domus, quae spectat in nos solos Ci., cum omnes in unum spectent (pren.) Ci. obračajo oči nanj edinega, upirajo poglede le vanj, spectare in omnem partem poli Sen. tr.; specta, quam arte dormiunt Pl., spectandum, ne cui anulum det Pl., saepe tui specto, si sint in litore passus O.; z inf.: spectet currere Gangem Sen. tr., minaces ire per caelum faces specta Sen. tr.; brezos.: cum plausu congregari feros (sc. pisces) ad cibum adsuetudine in quibusdam vivariis spectetur Plin.; occ. (z drugimi) gledati igro (igre) ali igralca (borca) v gledališču (cirku(su)), biti navzoč (biti prisoten, prisostvovati) pri igri (igrah); abs.: Q. idr., matronae tacitae spectent Pl., magis delectatur, qui in prima cavea spectat, delectatur tamen etiam, qui in ultima Ci., spectatum veniunt, veniunt spectentur ut ipsae O.; z obj.: nullam (sc. fabulam) aeque invitus specto Pl., spectare Megalesia, gladiatores Ci., poëmata Pupi, ludos H., ludos spectatum ire N., spectare Circenses, pugiles Suet., fabula spectata H. ki so jo že enkrat gledali (videli) = že prikazana, že uprizorjena; z inf.: spectavi iam pridem comicos ad istum modum sapienter dicta dicere Pl.; od tod subst. pt. pr. spectantes -ium, m gledalci, gledalstvo, občinstvo, publika, publikum: L.

2. metaf.
a) preizkušajoč (po)gledati, ogledati (ogledovati) si, preizkusiti (preizkušati), preisk(ov)ati: cui nunc hoc (sc. argentum) dem spectandum, scio Pl., spectatur in ignibus aurum O.; pren.: hunc igni spectatum arbitrantur Ci. da je dal skozi (= prestal) preizkušnjo v ognju, da je preizkušen v ognju.
b) (po)gledati, ogledati (ogledovati) si kaj, (pre)motriti, premotrivati, opaziti (opazovati), premisliti (premišljati, premišljevati), razmisliti (razmišljati, razmišljevati), preudariti (preudarjati), (pre)tuhtati, pretehtati (pretehtavati, pretehtovati): specta rem modo Pl. toda le čakaj (kot grožnja), audaciam meretricum specta Ter., spectare caeli signorum ordinem et pulchritudinem Ci. ap. Non., voluptates procul spectare (naspr. propter intueri) Ci., si spectanda causa est Ci., alterius spectare laborem Lucr.; occ. (po)gledati, ozreti (ozirati) se na kaj, imeti kaj pred očmi, upoštevati kaj, v poštev (ozir) vzeti (jemati) kaj: sive verba sive rem spectare vultis Ci., in philosophia res spectatur, non verba penduntur Ci., in iudice spectari debet et fortuna et dignitas Ci., spectare tempus C., hoc spectans C., spectare victoriam Q., spectare ad delectationem Varr., ad suam magis ille gloriam quam ad salutem rei publicae spectarat Ci., si ad vitulam spectas V.; z odvisnim vprašanjem: quid deceat vos, spectare debetis Ci., non spectandum est, quid dicat Ci.
c) presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati), preceniti (precenjevati), sklepati na kaj, glede koga, česa: animum tuum ex animo spectavi meo Ter., ex meo otio tuum specto Ci. ep., nemo illum ex trunco corporis spectabat Ci., non igitur ex singulis vocibus philosophi spectandi sunt Ci., neve haec nostris spectentur ab annis V., spectemur agendo O., rem, non hominem spectari oportet Corn., beneficium a deteriore parte spectare Sen. ph.; occ. preizkusiti (preizkušati): in dubiis hominem spectare periclis Lucr.; sicer večinoma kot adj. pt. pf. spectātus 3, gl. spodaj.
d) (o osebah) gledati, ozirati se po čem, gledati na kaj, misliti na kaj, iskati kaj, pričakovati kaj, prizadevati si za kaj, poganjati se za čim, stremeti, težiti za čim, k čemu, hlepeti za čim, po čem, želeti kaj, meriti na kaj, usmeriti (usmerjati) se k čemu, nagniti (nagibati) se k čemu: magna, mores, ea, quae sunt in usu vitaque communi Ci., commune bonum Lucr., locum probandae virtutis suae spectare C. ozirati se za priložnostjo = iskati priložnost, gratiam victoris L., hominis … iam Alexandri opes spectantis Cu., qui fortunam belli spectaverant Cu., spectare defectionem L. ali arma (boj) L., Cu. ali fugam Cu. ali nihil nisi fugam Ci. ep. misliti na … : z ad: ad imperatorias laudes ali ad imperatoris artes spectare Ci., plebs ad defectionem spectat L., gens ad rebellionem spectat L., mulier ab scelere ad aliud scelus spectat L.; s finalnim stavkom: spectavi semper, ut tibi possem esse coniunctus Ci. ep., haec spectans, ut … C.
e) (o stvareh) meriti kam, na koga, kaj, (do)tikati se koga, česa, zadevati koga, kaj, spadati h komu, k čemu, nanašati se na koga, kaj, biti povezan s kom, čim, biti v zvezi s kom, čim: hoc longe alio spectabat N., quo id spectat? Ci., quo igitur haec spectat oratio? Ci., quorsum haec spectat omnis oratio? Ci., ad te spectat oratio mea Ci., consilia ad salutem sociorum spectaverunt Ci., ea non tam ad religionem spectant Ci., spectare ad ius Ci., ad hanc emptionem duo genera agrorum spectant Ci., prima et media verba spectare debent ad ultimum Ci., quod spectet … ad bene beateque vivendum Ci.; nostra consilia in sempiternum tempus spectare debent Ci.; solvendi necessitas debitorem spectat Dig.; s finalnim stavkom: res eo spectat, ut non videamini esse contenti Ci.; occ. nagibati se k čemu, obračati se k čemu, iti v smeri česa, kazati na kaj, nakazovati kaj: ad interregnum spectat res Ci. ep., si ad perniciem patriae res spectabit Ci., ad arma spectare L., nonne videtis … rem ad seditionem spectare? L., parva ex re ad rebellionem res spectare videbatur L.
f) gledati, biti obrnjen, ležati, stati, biti v smeri proti čemu (poseb. o mestnostih): Graeciam spectare Ci. ep., L., cum dixisset sepulchrum dirutum proram spectare L., Acarnania solem orientem spectat L., qua parte (sc. Creta) spectat orientem S. ap. Serv., orientem spectantes terrae Cu., quae (sc. ora) spectat aestivum orientem Plin., occidentem spectare Cu., e quibus haec (sc. ianuae frons) populum (nam. publicum proti ulici) spectat at illa Larem O.; s praep.: ager, qui in ventum Favonium spectet Varr., spectare in meridiem Ca., munitiones non in urbem modo, sed in Etruriam etiam spectantes L., in exteriorem partem spectare Cels., in ea parte, quae ad fretum spectaret Ci., quae pars collis ad orientem solem spectabat C., spectare ad orientem Vitr., ad meridiem C., Aquitania … spectat inter occasum solis et septemtriones (= proti severozahodu) C., vestigia … omnia te adversum spectantia H.; z adv.: introversus spectant … vestigia Luc. ap. Non., nulla retrorsum (sc. spectantia vestigia) H., villae, quo spectent porticibus Varr., ut pili sursum spectent Cels., retro spectare Cels., ut ora eorum deorsum spectent Col.; meton. o ljudstvih: sedem in meridiem versam Arabes spectant Cu., Belgae … spectant in septemtrionem et orientem solem (proti severovzhodu) C. — Od tod adj. pt. pf. spectātus 3

1. viden: contra spectatam rem S. zoper očitno(st).

2. izkušen, preizkušen (preskušen), zanesljiv, dokazan, zanesljivo (preizkušeno, dokazano) pošten: servus Ter., homo Ci., vir Ci., Gell., bello spectata iuventus V., adulescentia Luc. ap. Non., Ci., fides O., fides spectata et cognita Ci., virtus Ci., H., integritas Ci., spectatae integritatis vir L., spectata castitas L., pietas V., O., spectata in bello fortitudo Cu., spectatissimum sit L.; z gen.: sui spectatior Amm.; z ACI: mihi satis spectatum est Pompeium malle S.

3.
a) (o ljudeh) ugleden, odličen, izvrsten, vrl, pošten, vreden spoštovanja, spoštovan, hvalevreden: viri Pl., Ci., honestissimus et spectatissimus vir Ci., spectatissimi viri Ci. ep., spectatissima femina Ci.; z inf.: quo non spectatior alter voce movere fora Sil. ni znal bolje.
b) (o stvareh) vreden ogleda, izvrsten, znamenit, znan: artificium, naves Plin., paeninsula spectatior Plin., laurus spectatissima, spectatissimum insigne Plin. — Adv. le v superl.: spectātissimē florere Amm. prekrasno, rebus spectatissime ministrat Amm. zelo (res) izvrstno.

speljati¹ (spéljem)

1. človeka, vodovod, železnico, cesto: führen (skozi durchführen, nazaj zurückführen, okoli česa umführen, pod čim unterführen)
speljati pogovor na die Rede bringen auf
figurativno speljati na kriva pota verleiten (zu etwas)
speljati na led aufs Eis führen, aufs Glatteis führen
speljati na limanice leimen
speljati na napačno pot irreführen

2. zrak, dimne pline, vodo: leiten (skozi durchleiten, nazaj zurückleiten, sem hierherleiten, herleiten, proč wegleiten); v drugo smer: wegleiten, pogovor, pozornost: ablenken

3.
speljati do konca zu Ende führen, beenden

spiare v. tr. (pres. spio) vohuniti (tudi absol.), oprezati za:
spiare l'avversario oprezati za nasprotnikom
spiare qcn. dal buco della serratura gledati koga skozi ključavnico
spiare l'occasione čakati na ugodno priložnost

splazi|ti se (-m se) plaziti se po vseh štirih: kriechen, čisto potiho: schleichen (nazaj zurückkriechen, zurückschleichen, v kaj hineinkriechen, hineinschleichen, skozi kaj durchkriechen, hindurchkriechen)

spláziti se

splaziti se proč deslizarse, colarse (skozi por)
splaziti se v hišo (skrivaj) introducirse furtivamente (ali a hurtadillas) en la casa

split² [split] pridevnik
razcepljen, razklan, razbit; razpokan

split infinitive nedoločnik, ki je s prislovom ločen od predloga to
split peas posušen in razklan grah
split pin klin, ki se odpre, ko se porine skozi luknjo
split ring preklan obroč, na katerega se nanizajo ključi
split second hipec, trenutek
split ticket politika, ameriško volilni listek s kandidati več strank
split cloth medicina povoj z več konci

splitting [splítiŋ]

1. pridevnik
zelo močan, hud; bliskovit

a splitting farce burka, da bi človek počil od smeha
an ear splitting scream krik, ki gre skozi ušesa
a splitting headache hud, neznosen glavobol

2. samostalnik
(raz)cepitev (of the atom atoma)

správiti (-im) | správljati (-am)

A) perf., imperf.

1. (s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom)
spraviti lisico iz brloga stanare la volpe
spraviti zamašek iz steklenice estrarre il tappo dalla bottiglia
spraviti omaro skozi vrata far entrare l'armadio dalla porta
spraviti les iz gozda trasportare il legname dal bosco
spraviti blago mimo carinikov introdurre clandestinamente, contrabbandare la roba

2.
z udarcem spraviti koga na tla stendere qcn. con un pugno
spraviti koga iz zapora far uscire qcn. di prigione
spraviti koga v zapor, za zapahe cacciare qcn. in prigione
spraviti od doma, od hiše cacciare di casa
spraviti oviro s poti rimuovere l'ostacolo
spraviti madež s tkanine togliere, eliminare la macchia dal tessuto, smacchiare il tessuto
spraviti otroke v posteljo portare i bambini a letto
spraviti pijanca na noge rimettere in piedi l'ubriaco
spraviti stvari v red rimettere le cose in ordine
spraviti stvari v sklad coordinare qcs.
spraviti koga k pameti ricondurre alla ragione, far ragionare qcn.
spraviti koga v bes, obup, zadrego far arrabbiare, disperare; mettere in imbarazzo qcn.
spraviti koga v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti koga pod svojo oblast sottomettere qcn.

3.
spraviti konja v dir spronare il cavallo al galoppo
spraviti napravo v gibanje avviare, mettere in moto il meccanismo

4. spraviti ob far perdere:
spraviti ob premoženje far perdere il patrimonio
spraviti ob živce far impazzire
spraviti ob čast far perdere la reputazione

5. mettere, portare in serbo; immagazzinare:
spraviti seno immagazzinare il fieno

6. mettere via, riporre, mettere al sicuro:
spraviti dokumente mettere via i documenti
spraviti denar, zlatnino mettere al sicuro il denaro, i preziosi

7. riconciliare, rappacificare:
spraviti sprte sosede riconciliare i vicini in lite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
s težavo spraviti iz koga besedo stentare a cavare di bocca qualche parola a qcn.
spraviti koga s poti, s sveta ammazzare qcn., far fuori, togliere di mezzo qcn.
ničesar ne moči spraviti z jezika non poter dire niente
spraviti si koga z vratu liberarsi di qcn.
spraviti koga h kruhu trovare un lavoro per qcn., sistemare qcn.
spraviti koga na led ingannare, truffare qcn.; pog. fregare qcn.
pren. spraviti podjetje na noge rimettere in sesto l'impresa
spraviti koga na beraško palico ridurre qcn. sul lastrico
spraviti koga na pravo pot riportare qcn. sulla retta via
spraviti na svet mettere alla luce, partorire
spraviti na oni svet mandare all'altro mondo, ammazzare
spraviti otroke sistemare i figli
spraviti prireditev pod streho allestire (con successo) uno spettacolo
spraviti v denar vendere
spraviti koga v grob provocare la morte di qcn.
spraviti koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
pog. spraviti vase mangiare
spraviti dol mandar giù
pog. spraviti skup, skupaj izpit dare, superare l'esame
spraviti v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti v neugoden položaj mettere in difficoltà
spraviti v bolnico ricoverare all'ospedale
spraviti v obup far disperare, portare alla disperazione
spraviti v promet mettere in circolazione
spraviti v zagato mettere nei guai
spraviti v zmoto indurre in errore

B) správiti se (-im se) | správljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. andarsene; andare:
spraviti se spat andare a letto
spraviti se izpod nog, izpred oči togliersi di tra i piedi, sparire dagli occhi

2. spicciarsi:
hitro se spravi, ne moremo čakati e spicciati! Non possiamo aspettare

3. accingersi, mettersi a:
spraviti se k branju, delu mettersi a leggere, al lavoro

4. spraviti se nad (napasti, napadati) attaccare qcn.

squeeze² [skwi:z] prehodni glagol
stisniti, stiskati
pogovorno stisniti k sebi; stlačiti, (z)mečkati, ožemati, ožeti, iztisniti (out of, from iz)
izcediti (sok), izžeti; vtisniti, vriniti, natlačiti (into v)
napolniti; izriniti (out of iz)
napraviti odtis (kovanca itd.) (v vosek itd.)
figurativno mučiti, tlačiti; izsiljevati (kaj od koga), iztisniti, izvleči (denar itd.) (out of, from iz)
neprehodni glagol
stiskati, mečkati, tlačiti (into v, through skozi)
gnesti se, prerivati se, vriniti se, riniti se (into v)
pustiti se izsiljevati

squeezeed lemon (orange) izžeta limona (oranža), figurativno oseba, od katere ne moremo ničesar več pričakovati
to squeeze juice from an orange iztisniti sok iz oranže
to squeeze the juice of s.o. figurativno izkoriščati, opehariti koga
to squeeze s.o.'s hand stisniti komu roko v znak naklonjenosti, sožalja itd.
to squeeze one's way riniti se, prerivati se, gnesti se (through skozi)
we were terribly squeezed in the bus bili smo strašno natlačeni v avtobusu
to squeeze o.s. into the bus zriniti, stlačiti se v avtobus
to squeeze a tear figurativno iztisniti solzo, potočiti par krokodilovih solz

stolétje siécle moški spol

20. stoletje le XX^e (ali 20^e) siécle
v 17. in 18. stoletju aux XVII^e et XVIII^e siécles, au XVII^e et au XVIII^e siécle
stoletja trajajoč qui dure des siécles, séculaire
skozi stoletja pendant des siécles, des siécles durant
ob prelomu stoletja au tournant du siécle

stolétje siglo m

stoletja star de muchos siglos; secular
skozi stoletja durante siglos

stopíti (stôpim) faire un pas, s'avancer, marcher; se mettre

stopiti čez kaj franchir, passer
stopiti dol (gor) descendre (monter)
stopiti iz sortir de
stopiti na poser le pied sur, monter sur
stopiti pod kaj se mettre à l'abri (ali à couvert)
stopiti pred koga se présenter devant quelqu'un
stopiti s česa descendre de quelque chose
stopiti skozi passer à travers, traverser
stopiti hitreje presser (ali hâter) le pas, accélérer
stopiti na kopno aller (ali descendre) à terre, débarquer
napak stopiti faire un faux pas
pošteno stopiti (pohiteti) allonger le pas, marcher à grands pas (ali à grandes enjambées)
stopiti naprej (nazaj) avancer (reculer)
stopite bliže! approchez!
stopiti v službo entrer en service
stopiti v zakon se marier
stopiti v veljavo (zakon) entrer en vigueur

straight² [stréit] prislov
premo, ravno, naravnost, v pravi smeri; točno, pravilno; neposredno, direktno
figurativno odkrito, iskreno, jasno, pošteno
zastarelo takoj, precej, na mestu, nemudoma; brez ovinkov, brez ovinkarjenja

straight away takoj, na mestu, precej
straight off takoj, prècej, brez pomišljanja
straight on naravnost (naprej)
straight through naravnost skozi
straight from the horse's mouth sleng iz prvega vira
to come straight to the point jasno in brez oklevanja, naravnost pojasniti
to go straight on iti naravnost naprej
to hit straight from the shoulder naravnost (brez strahu) povedati svoje mnenje
to keep straight iti kar (naravnost) naprej
to live straight pošteno živeti
to ride straight on jahati naravnost naprej, čez vse ovire
to run straight moralno, pošteno živeti
to sit up straight pokonci sedeti
to speak straight out odkrito, brez ovinkov govoriti
to think straight logično misliti
I told him straight out povedal sem mu naravnost v obraz
I cannot tell you straight off ne morem vam povedati kar takoj (pri priči, prècej)

stranska vrata srednji spol množina die Seitentür, Nebentür; figurativno die Hintertür
figurativno delati kariero skozi stranska vrata ein Seiteneinsteiger/eine Seiteneinsteigerin sein