Franja

Lutātius 3 Lutácij(ev), ime rim. plebejskega rodu, od katerega so se najbolj proslavili:

1. C. Lutatius Catulus Gaj Lutacij Kátul, konz. l. 242, zmagovalec nad Kartažani pri Egatskih otokih: N., L.

2. Q. Lutatius Catulus Kvint Lutacij Kátul je predlagal zakon, po njem imenovan lex Lutatia (de vi); kot konz. je l. 102 skupaj z Marijem porazil Kimbre na Ravdijskih poljanah. Kasneje je prišel v hud spor z Marijem in zato je l. 87 naredil samomor: Ci., L. epit., Aur.

3. Q. Lutatius Catulus Capitolīnus Kvint Lutacij Kátul Kapitolijski, sin prej omenjenega, plemič, sodnik v pravdi zoper Vera (Vérres), je znova posvetil l. 83 pogorelo svetišče na Kapitolu (od tod priimek): Ci., S. — Od tod adj. Lutātiānus 3 Lutácijev: praedia Paul. (Dig).

Lycāōn² -ōnis, m (Λυκάων) Likáon,

I. mitološki arkad(ij)ski kralj, nasilnež, ki je žrtvoval tudi ljudi; Zevs ga je spremenil v volka: O., Hyg., Stat. Od tod

1. patron. Lycāonis -idis, f (Λυκαονίς) Likaónida, Likaonova hči Kalisto (Callisto): O., Cat.

2. adj. Lycāonius 3 Likáonov, likáonski: parens (= Callisto, Arkadova (Arcas) mati) O., Arctos (= ozvezdje Callisto) O., axis O., mensa O. —

II. metaf. Likaonov vnuk, Kalistin sin, kot ozvezdje (= Arcturus ali Arctophylax): O.

Lycōreus -eī in -eos, m Likoréj, Apolonov sin: Stat., Hyg.

Lycūrgus -ī, m (Λυκοῦργος) Likúrg

1. mitološki kralj traških Edoncev, Driantov sin, ki ga je Dioniz (Bakh) kaznoval z blaznostjo, ker je svojim podanikom prepovedal Dionizovo (Bakhovo) bogoslužje in dal zato tudi uničiti vse vinske trte: O., Pr., Hyg.

2. Feretov sin (Pherēs), nemejski kralj: Stat.

3. Alejev in Neajrin sin, Ankajev oče, kralj v Arkadiji: O. Od tod patron. Lycūrgīdēs (Lycoorgīdēs) -ae, m (*Λυκουργείδης, Λυκοοργείδης) Likurgíd = Likurgov sin Ankaj (Ancaeus): O.

4. špartanski zakonodajalec (okrog l. 880), Evnomov sin: Ci., L., Vell., Q., Iust.

5. atenski govornik in zakladnik, Demostenov sodobnik in prijatelj, pošten in značajen mož, znan po svoji strogosti, umrl okrog l. 325: Ci., Q.; apel. Lycurgus Likúrg = strog grajavec (šiba) izprijenih državljanov: Lycurgos invenisse se praedicabat et Cassios, columina iustitiae prisca Amm. Od tod Lycūrgēī -ōrum, m (Λυκούργειοι) likúrgovci, Likúrgovi pristaši, apel. = strogi grajavci (šibe) izprijenih državljanov: nosmet ipsi, qui Lycurgei a principio fuissemus, cotidie demitigamur Ci. ep. jaz sam, ki sem v začetku nastopil kot drugi Likurg.

6. špartanski kralj: Iust. (29, 1, 6).

Lycus (Lycos) -ī, m (Λύκος) Líkos

I. moško ime

1. Pandionov sin, Antiopin soprog, kralj v Likiji: Mel.

2. Enejev tovariš: V.

3. Diomedov tovariš: O.

4. Kentaver: O.

5. Trazibulov oče: N.

6. Tebanec, ki je v Herkulovi odsotnosti prevzel oblast nad Tebami: Hyg.

7. grški zgodovinopisec iz Regija, adoptivni oče tragika Likofrona, avtor zgodovine Libije in Sicilije: Plin.

8. grški kipar: Plin.

9. zdravnik iz Neaplja: Plin. —

II. ime več rek, poseb. reka

1. v Frigiji, Majandrov (Meandrov) pritok: O., Cu., Plin.

2. v Asiriji, pritok Tigrisa: Cu.

3. v Bitiniji: O.

4. v Pontu: Plin.

5. v Kilikiji: Plin.

6. v Feniciji: Mel., Plin.

7. v Paflagoniji: V. idr.

Lyncĕs -eī, acc. -ea, voc. -eu, m (Λυγκεύς, sor. z λύγξ ris) Linkéj

1. Mesenijec, argonavt in udeleženec kalidonskega lova, ki je slovel po svoji risji ostrovidnosti: H., O., Pr., Hyg. idr.; preg.: ne corporis optima Lynce͡i contemplere oculis H. Od tod
a) adj. Lyncēus 3 (Λυγκεῖος) Linkejev, linkejski: ensis O.; metaf. bistrook, ostroviden: quis est tam Lynceus Ci. ep., oculi Boet.
b) patron. Lyncīdēs -ae, m (*Λυγκείδης) Linkíd, Linkejev potomec (= Perseus): O.

2. Ajgiptov sin, soprog Danaide Hipermestre: O., Hyg.

3. Enejev tovariš: V.

4. Testijev sin, Altajin brat, ki ga je ubil Meleager: Hyg.

Lȳsander -drī, m (Λύσανδρος) Lisánder

1. Aristokratov sin, špartanski vojskovodja (od l. 407 do 394), ki je l. 404 osvojil Atene. Padel je l. 394 pri Haliartu v Bojotiji: Ci., N., Iust.

2. špartanski efor, pristaš kralja Agisa III., ki je hotel (l. 244—240) obnoviti Likurgovo ustavo: Ci.

Lȳsiadēs -ae, m (Λυσιάδης) Liziád, neki Atenec, sin filozofa Fajdra: Ci.

Lȳsiās¹ -ae, m (Λυσίας) Lísias, 1. Kefalov sin, Atenec, atenski govornik, Sokratov sodobnik: Ci., Q., Iust., Gell. Od tod adj. Lȳsiacus 3 (Λυσιακός) Lízijev, lízijevski: gracilitas Q..

2. neki zdravnik: Cels.

3. grški kipar: Plin.

Lȳsimachus -ī, m (Λυσίμαχος) Lisímah

1. Aristidov oče: N.

2. Makedonec iz Pele, Agatoklov sin, vojskovodja Aleksandra Velikega, po njegovi smrti od l. 306 vladar v Trakiji in Pontu, padel l. 281, premagan v boju zoper Selevka Nikatorja: Ci., N., Cu., Iust.

3. sin prejšnjega: Iust.

4. vzgojitelj Aleksandra Velikega: Iust.

5. grški pisatelj o poljedelstvu: Varr., Col., Plin.

6. judovski veliki duhovnik za časa Antioha Epifana: Plin.

7. odkritelj rastline lizimahije (pijavčnice): Plin. (25, 72).

8. ime nekega moža: Pl.

Macare͡us -eī (-eos), voc. -e͡u, m (Μακαρεύς) Makarêj

1. Eolov sin; ker se je vnel v krvoskrunski ljubezni do svoje sestre Kanake, sta oba naredila samomor: O., Hyg. — Od tod Macarēis -idis, acc. -ida f (Μακαρηΐς) Makaréida, Makarejeva hči = Isse ali Issa: O.

2. Odisejev in kasneje Enejev spremljevalec: O. (12, 158—441).

3. Kentaver: O. (12, 452).

Macer² -crī, m (macer1) Máker, rim. rodbinsko ime Emilijevega in Licinijevega rodu, zlasti

1. C. Licinius Macer Gaj Licinij Maker, zgodovinopisec in govornik, l. 83 triumvir monetalis, tr. pl. l. 73: L., Ci., Val. Max.; (njegov govor ad populum pri S. [orat. et epist.]).

2. L. Licinius Calvus Macer Lucij Licinij Kalv Maker, rim. govornik in pesnik, sin prejšnjega, neoterik, Katulov prijatelj: Ci., Cat., H., O., T., Plin.

3. P. Calpurnius Macer Caulius Rufus Publij Kalpurnij Maker Kavlij Ruf, consul suffectus 103 po Kr., Plinijev naslovnik: Plin. iun. (6, 24).

4. Aemilius M. Emilij Maker iz Verone, pesnik, Vergilijev in Ovidijev prijatelj: O., T., Plin., Q., Hier.

5. prokonzul v Dalmaciji l. 98 po Kr.: Mart. (10, 78).

6. (Q. Baebius) Macer Kvint Bajbij Maker, curator viae Appiae 95, 100—101 prokonzul Betike: Mart. (10, 17, 6; 12, 98, 7).

Machāōn -onis, m (Μαχάων) Maháon, iz Hom. znan zdravnik, Eskulapov sin, gojenec Kentavra Hirona: V., O., Pr., Cels.; apel.: dimitte Machaonas omnes Mart. vse zdravnike. — Od tod adj. Machāonius 3 Maháonov, maháonski: O., Stat. Machāonicus 3 Maháonov, maháonski: Sid.

mačeh|a¹ ženski spol (-e …) die Stiefmutter
hči/sin mačehe die Stiefschwester, der Stiefbruder
figurativno usoda mu/ji je mačeha er/sie ist ein Stiefkind des Glücks

mádež mancha f

krvav (masten, oljnat, tinten) madež mancha f de sangre (de grasa, de aceite, de tinta)
sramotni madež mancha f, mácula f
brez madežev sin manchas
odstranjevalec madežev quitamanchas m
odstraniti madeže quitar las manchas

Magas Mágas, sin Filipa in Berenike, polbrat Ptolemaja Filadelfa, vladar v Kireni: Iust.

Māia -ae (acc. Māian O.), f (māior; Μαῖα) Mája, hči Atlanta in Plejone, Merkurjeva mati: Ci., Macr., Maiā genitus V. ali natus H. ali creatus O. = Mercurius. Od tod Māiadēs -ae, m Majád, Majin sin = Merkur: Prisc. (?).

Māmercus -ī, m (osk. = lat. Mārcus; iz Māmers) Mamêrk

1. v mitologiji sin Marsa in Silvije.

2. vodja roparskih krdel v južni Italiji, pozneje tiran v Katani, premagan od Timoleonta: N., L. epit.

3. rimsko ime, poseb. Emilijevega rodu, npr. Mamercus Aemilius Scaurus Mamerk Emilij Skaver, pesnik za časa Tiberija: T.

4. po Fest. osk. obl. imena Marcus: Mamercus praenomen Oscum est ab eo, quod hi Martem Mamertem appellant.

mancha ženski spol madež (od nesnage); materino znamenje; sončna pega; sramotni madež

mancha de tinta (tintni) madež, packa
hasta el sol tiene manchas nič ni popolno na tem svetu
manchas solares sončne pege
sin mancha brez madeža

mancilla ženski spol madež, sramotni madež

sin mancilla brez madeža, neomadeževan, neoskrunjen