Franja

Zadetki iskanja

  • modicus 3, adv. (modus) ki ima pravo mero, ki je prave mere (precej velik, močan ipd., pa tudi ne prevelik, ne premočen ipd., ne ravno velik, ne ravno močen ipd.)

    1. umerjen, zmeren, srednje mere, srednji: Plin., Q., Sen. ph., Vell., Suet., quamquam inmoderatis epulis caret senectus, modicis tamen conviviis delectari potest Ci., simulacrum modicā amplitudine Ci., Andromache O. srednje velikosti, srednje velika, genus dicendi subtile, modicum, vehemens Ci., corpus (spis) Ci., modico gradu ire Pl. hoditi z umerjenim korakom, umerjeno stopati, podobno: modice se recipere L., modice sitiens lagoena Pers. srednje mere, modice locuples L. precej imovit, precej premožen, modice fluere aethera Lucr.; occ.
    a) primeren, spodoben, dostojen: supellex modica, non multa, ut in neutram partem conspici posset H. stanu (razmeram) primerno.
    b) majhen, neznaten: acervus, hospitium H., quercus modico circumdata muro O. z nizkim zidom, fossa L. ali amnis T. ne prav globok(a), modice pictus Vitr. po pomanjšanem merilu, Graecis hoc modicum est Ci. pri Grkih to ni pogosto, pri Grkih je malo takih primerov; metaf.: minae Clodii modice me tangunt Ci. ep. ne posebno, modici equites, senatores T. z majhnim (neznatnim) imetjem; z gen.: Lepidus pecuniae modicus T. ne ravno bogat, Sabinus modicus originis T. neimenitnega rodu, m. virium Vell. Kot subst. n.: modicum se progressam Ap. malo, nekaj korakov, modico deinde regressa Ap. kmalu potem, modico ante Ap. malo prej, modico secus progredi Ap. malo dalje iti.

    2. metaf.
    a) umerjen, zmeren, preudaren, pameten, premišljen, miren, hladnokrven: Pl., modicus vir severitate T., timide modiceque dicere Ci., modice spernere L., ferre modice populi voluntates Ci.; z gen.: Ap., modicus voluptatum T. zmeren v uživanju; metaf.: zephyri O., severitas Ci. premišljena strogost.
    b) skromen, malo zahtevajoč, nezahteven, (politično) lojalen: Plin. iun., animus belli ingens, domi modicus S., contentus nomine modico tutoris L., primo modici, deinde superbi S.
  • modificātor -ōris, m (modificāre) kdor kaj primerno (prav) uravna(va), uravna(va)lec: tibicen omnis modi peritus modificator Ap. spreten glasbenik.
  • mōdo m

    1. način:
    avverbio di modo jezik načinovni prislov
    complemento di modo jezik prislovno določilo načina
    modo di dire jezik fraza, reklo
    in modo strano čudno
    in questo modo tako
    in special modo posebno
    di modo che, in modo da tako da
    in ogni modo, ad ogni modo vsekakor
    in ogni modo na vsak način, z vsemi razpoložljivimi sredstvi
    in qualche modo nekako
    in qualunque modo za vsako ceno
    in tutti i modi kakorkoli že

    2.
    modi vedenje, navada:
    modi villani neolikano vedenje
    in malo modo nevljudno, grobo
    vestire al modo dei contadini oblačiti se po kmečko

    3. pravilo, meja:
    fare le cose con modo delati stvari, kot je prav
    oltre modo nadvse
    persona a modo poštenjak

    4. jezik naklon, modus

    5. glasba tonovski način:
    modo maggiore durov tonovski način
    modo minore molov tonovski način

    6. pravo breme
  • modus -ī, m (prim. meditor, moderor, modestus)

    1. mera, merilo: modos, quibus metirentur rura, alius alios constituit Varr., omnia ad fortunae suae modum exigere Cu.

    2. occ. kot glasbeni t.t. časovna mera, takt, ritem, tonovski način, napev, melodija: lyrici O., modum dare remis O., flebilibus modis concinere Ci., in modum dicite, concinite Cat., vertere modum H. glas (ton) spremeniti, drugače uglasiti, saltare ad tibicinis modos L. po piskanju, po glasbi, fidibus Latinis Thebanos aptare modos H. tebansko = Pindarjevo = lirsko pesništvo, pindarsko liriko.

    3. konkr. mera, ki jo ima kaka stvar, velikost, dolžina, višina, širina, obseg, prostornina, množina, obilica idr.: Pl., Col., agri certus modus C., agri modus non ita magnus H., hastae modum duplicavit N., modum lateris (oprsje) ambire Macr., saepe etiam manibus nexis ex ordine trunci circuiere modum (obseg) O., vestis, pomorum ingens modus Cu. množina, obilica, mensurae N. velikost mere, ad hunc lunae modum Cu. po tej lunini meni, modum hominis excedere Cu., superare humanarum virium modum L., elatus supra modum (utesnjen stan) hominis privati L.

    3. metaf.
    a) mera = meja, cilj, konec: Stat., Vell., est modus in rebus (vse ima svojo mero), sunt certi denique fines H., finem et modum transire Ci., modus vitae Pr. določeni (namenjeni) konec (cilj) življenja (= gr. τοῦ βίου τέλος), sit modus exsilio Ci., Tibur sit modus lasso H., modum habere Pl. mero imeti, modum habere (adhibere) alicuius rei Ci. ali modum habere in aliquā re L. mero imeti (poznati) pri (v) čem, si modus adiceretur T. ko bi se občinstvo pri tem držalo mere, modum facere sumptibus, rebus secundis, irae L. ali laudi Cu. mejo (po)staviti, konec narediti čemu, ustaviti (ustavljati), zadrž(ev)ati kaj, ovreti (ovirati); tako tudi modum statuere ali constituere alicui rei Ci., operi modum dare Eutr. delo končati, mihi non tam copia quam modus in dicendo quaerendus est Ci., extra (praeter) modum Ci. čez mero; z gen. gerundii: modum lugendi facere Ci.; pesn. z inf.: nec modus inserere simplex V.; occ. mera in cilj pri delu in nedelu, umerjanje, umerjenost, zmernost: modum adhibere N. mere se držati, poznati (imeti) mero, modum suae vitae habere Ter. uravnati si življenje, imitari caelestium ordinem vitae modo et constantiā Ci. z urejeno enakomernostjo (enoličnostjo) življenja, de cupiditatibus, de modo, de continentiā dicendum est Ci., neque modum neque modestiam victores habent S., sine modo modestiāque ali sine modo ac modestiā S., L.
    b) pravilo, predpis: aliis modum pacis ac belli facere L. predpisovati drugim mir in vojno = dajati zakone glede miru in vojne, in modum venti L. kakor dopušča (veje) veter, imperium magistratuum ad pristinum modum redigere Vell., hunc (sc. Lysiam) amplectuntur istius nominis modum Q. tega imajo njegovi častilci za vzor po njem imenovanega govorniškega sloga; occ. α) natančnejše določilo, dodano pri sklepanju kakega pravnega posla: sub hoc modo accipere fideiussorem Icti., insulam hoc modo, ut aliam insulam reficeres, vendidi Icti. β) testamentarno določilo, oporočno naročilo, kako naj prejemnik ravna z namenjenim mu volilom: sub modo legare Icti., donationes, quae sub modo conficiuntur Icti. γ) vnaprej določeni način izvajanja pri uvajanju služnosti: modum adici servitutibus constat Icti.
    c) način, vrsta: concludendi, hominis occidendi Ci., modus vitae Ci. način življenja (v nasprotju z m. vitae pod 3. a), si quis modus (sc. est) V. če je še mogoče, tali modo (tako) LXVII annos complevit H., temptat mille modis H., quibus modis S. s kakšnimi postopki (= sredstvi), ad hunc modum loqui C. takole; od tod modo, ad modum, in modum z gen. ali atrib. adj. kakor, kot, po, na: pecorum modo occidere T. poklati kakor ovce, servorum modo L., servilem in modum Ci. kakor sužnji, (po) suženjsko, vitri, torrentis modo Plin. Ci., non tuo hoc fiet modo Pl., po tvoje, po tvoji volji, humano modo peccare Ci., non tuo hoc fiet modo Pl. po tvoje, po tvoji glavi, sine meo me vivere modo Ter. po moji glavi, ad modum fugientium L., in paeninsulae modum circumlui (sc. mari) L., hostilem in modum Ci. sovražno, kakor sovražniki, perire in perpetuum modum Pl. na način, ki bo večno trajal, in picturae modum Sen. ph. Zveze: quo modo? Ci. na kak način? kako?, quonam modo? Ci. kako le? kako neki?, nullo modo Ci. nikakor ne, alio modo Pl. sicer, drugače, non eodem modo … quo Sen. rh. ne tako … kakor, quocumque modo Pr. na vsak način, vsekakor = quoquo modo Plin. iun., quodam modo Ci. nekako, tako rekoč, dejal bi, aliquo modo Ci. nekako, nekaj, quovis modo (po svoji volji) imperare Pr., omni modo Ci. prav prizadevno (živo), omnibus modis Kom. na vse načine, kakor le mogoče, v vsakem oziru, multis modis Kom., Ci. raznovrstno, mnogoter(n)o, v mnogoter(n)em oziru, mirum in modum C. čudovito, zelo, maiorem in modum Ci. več, bolj, miris modis Kom. čudovito, izredno, quem ad modum Ci. kako, kakor, eius ali huius modi Ci. te vrste, tak(šen), cuius modi Ci. katere (kak(r)šne) vrste, kak(r)šen, cuiusque modi Ci. vsake vrste, vsakršen, cuiusdam modi Ci. neke vrste, neki, cuiuscumque modi Ci. katere koli (kakršne koli) vrste, unius modi Ci. ene (iste) vrste, enoten; nekatere od teh zvez najdemo tudi v obl. ixpt.: eiusmodi, quomodo, quemadmodum.
    d) kot gram. t.t. vsaka glagolska oblika, poseb. naklon: faciendi, patiendi modus Q. tvorni, trpni način, infinitus m. Gell. nedoločnik, fatendi m. Q. (pri poznih slovničarjih indicativus m.) povedni naklon, povednik, indikativ, imperandi modus M. velelnik, velelni naklon, imperativ.
  • moins [mwɛ̃] adverbe manj; mathématiques minus; commerce po odbitku; masculin, mathématiques (= signe masculin de moins) znak (za) minus; najmanjša količina, najmanjša stvar, najmanj

    le moins najmanj
    à moins po nižji ceni, za manj, (še) za kaj manjšega, za manjšo stvar
    à moins de za manj kot
    à moins de, que razen če; če ne
    au moins, pour le moins najmanj
    dans, en moins de (časovno) v manj kot
    d'autant moins toliko manj
    de moins en moins vedno, vse manj
    du moins vsaj
    en moins de rien v hipu
    midi moins le quart tričetrt na dvanajst
    moins que rien absolutno nič
    ne ... pas moins nič manj zato, vseeno, kljub temu, vendarle
    non moins prav tako
    pas le moins du monde nikakor ne, še malo ne
    plus ou moins več ali manj
    qui plus, qui moins eden več, drugi manj
    il est rien moins qu'un honnête homme on je vse (drugo) prej kot poštenjak
    il est rien de moins qu'un honnête homme on je gotovo poštenjak
    tout au moins, à tout le moins, pour le moins vsaj; malo računano
    il n'en sera ni plus ni moins to na stvari, na tem ničesar ne spremeni
    (figuré) il était moins une, moins cinq prav malo je manjkalo
    il y a du plus ou du moins (familier) tu nekaj ni v redu
    un roman des moins connus eden manj znanih romanov
    restez ici le moins longtemps possible! ostanite tu, kar najmanj časa morete!
    il m'a remercié, c'est bien le moins! zahvalil se mi je, najmanj, kar je lahko storil!
  • molluscus 3 (mollis) mehek, in sicer

    1. bot. mollusca nux Pl. ap. Macr. ali samo mollusca Plin. molúska, mehek oreh s prav tanko lupino.

    2. bot. molluscum -ī, n (sc. tuber) javorova goba: Plin.
  • molto

    A) avv. mnogo, veliko:
    parlare molto, combinare poco veliko govoriti, malo storiti
    non molto malo, prav malo
    molto ma molto zelo veliko
    né molto né poco sploh ne

    B) agg.

    1. mnog:
    a Treviso ho molti amici v Trevisu imam mnogo prijateljev

    2. velik; dolg:
    essere di molto aiuto veliko pomagati
    dopo molto cercare l'ho trovato po dolgem iskanju sem ga našel

    3. preveč

    4. (v raznih eliptičnih izrazih)
    a dir molto kvečjemu
    fra non molto kmalu
    or non è molto pred kratkim
  • moral2 [mə́rəl] samostalnik
    nauk (zgodbe)
    množina morala, nravnost, etika
    sleng natančna podoba

    code of morals nravstveni zakonik
    to draw the moral from povzeti nauk iz česa
    to point the moral povdariti moralni vidik
    pogovorno the very moral of prav tak
  • more2 [mɔ:] prislov
    več, bolj, še; povrh, za nameček

    to be no more biti mrtev
    more and more bolj in bolj
    more or less več ali manj, približno
    the more ... the more čim več ... tem več
    the more so because tem bolj, ker
    all the more so tem več, tem prej
    no more than ne več od, samo
    once more še enkrat, zopet
    never more nikoli več
    neither more nor less than (stupid) dobesedno, preprosto, docela (neumen)
    so much the more toliko bolj
    it is wrong and, more, it is foolish ni prav in povrh je še neumno
    and what is more in kar je še važnejšc
    what more? kaj pa še?
  • mōs, mōris, m (prim. gr. μαιμάω koprnim po čem, μάομαι in μώομαι stremim, težim za čim)

    1. volja, svojevoljnost, samovolja: oboediens fuit mori patris Pl., alieno more ali ex more alīus vivere Ter., dominae pervincere mores Pr. svojevoljnost, bistro glavo, morem alicui gerere Ci. idr. komu po volji storiti, ugoditi (ugajati) komu, gestus est ei mos N., adulescentulo morem gestum oportuit Ter., alicuius voluntati morem gerere Ci., N. želji koga ustreči (ustrezati), željo izpolniti (izpolnjevati) komu, morem gerere animo Ter. srce ohladiti (ohlajati), sine me in hac re mihi gerere morem Ter. pusti mi mojo voljo, ne brani mi; prim. morigeror.

    2. navada, šega, običaj: Pl., Ter., Cu., Iuv., Plin., Sen. ph. idr., antiquus Ci. idr., vetus, vetustus T., mores prisci L., m. pravus T., perversus Ci., more ductus N. držeč se starega običaja, more militari C., maiorum Ci., mos erat in Latio V., mos ritusque sacrorum V. obredni običaj žrtvovanja, sicut meus est mos H., ut moris est T. kakor je običajno, ut (sicuti Vell.) alicui moris erat T., magorum mos est non humare corpora suorum Ci., quibus omnia vendere mos erat S., quia mos est ita rogandi, roga Ci., quibus peractis morem sibi discedendi fuisse Plin. iun. so se vsakokrat razšli, in morem perducere Ci. uobičajiti, in morem venire L., O. postati običaj, preiti v navado, in morem verterat T. prišlo je bilo v navado, habebat hoc moris Plin. iun. to je imel v navadi, fecerat sibi morem L. navadil se je bil, in morem tonsa V. po šegi, spodobno, dostojno, e(x) more V., N., Plin. iun., T., Suet. idr. ali de more V., Plin. iun., Suet., Arn. po šegi (običaju), praeter (zoper) morem Ter., supra morem V. nenavadno, neobičajno, sine more furit tempestas V. prav nenavadno, facinus sine more! Stat. nenavadno; occ.
    a) zakon, pravilo, predpis: mores viris et moenia ponet V., regere populos pacisque imponere morem V. (naspr. lex = pisani zakon), more palaestrae H. kakor predpisuje palestra (borilnica), ferrum patitur mores Plin. se vdaja (podreja) zakonom.
    b) način, značilnost, lastnost, kakovost, svojstvo: Graeco more bibere Ci., si usitato more peccasset Ci., varium caeli praediscere morem V. razne značilnosti, različno kakovost, tako tudi m. siderum V., ego apis Matinae more modoque grata carpentis thyma per laborem plurimum H., quo more V. kako; more, ad morem ali in morem z gen. = kakor: Ci., Q., torrentis aquae vel turbinis atri more furens V. kakor deroča voda ali črni vrtinec, in morem stagni V.; mos vestis Iust. noša, moda.

    3. način življenja, vedenje: qui istic mos est? Ter.; nav. pl. mōrēs -um, m nrav, morala, obnašanje, vedenje, bistvo, življenje, način življenja, čud, kri, narava, značaj, temperament: Ter., S., Ph., Q. idr., sui cuique mores fingunt fortunam hominibus Poeta ap. N., suis ea (sc. fortuna) cuique fingitur moribus Poeta ap. Ci., morum similitudo Ci., praefectus morum N. nravstveni nadzornik (v Kartagini), praefectura morum Suet. nravstveno nadzorništvo (v Rimu), diutius durant exempla quam mores T. kazni (drugim v strah) kot pa dejanje in ravnanje človeka, abire in avi mores L. vreči se po kom, mores huius pecudis (= bikov) Col., mores (sc. equorum) laudantur, qui sunt … Col.; occ.
    a) lepo vedenje, dobra nrav, nrav(stve)nost, moralnost: quīs neque mos neque cultus erat V. nravnost in stroga disciplina, res eorum civibus, moribus, agris aucta S. po številu prebivalstva, nravstvenosti, ozemlju, periere mores Sen. ph.; evfem. mores meretricis Pl. ustrežljivo vedenje, ustrežljivost, izkazovanje naklonjenosti.
    b) slabo vedenje, slaba, popačena nrav, (popačen) duh časa: si per mores nostros liceret T., quoniam ita se mores habent S., ita se habent mores, ut … Vell., ambitio iam more sancta est Pl., huius saeculi more Sen. ph., saeculi mores Fl., novis moribus favere Plin. vdajati se, streči duhu časa = vda(ja)ti se trenutnim razmeram.
  • moti|ti se (-m) zmotiti sich irren, sich täuschen
    hudo se motiš du irrst dich gewaltig
    motiti se je človeško Irren ist menschlich
    (mahniti mimo) danebenliegen; (ne imeti prav) im Unrecht sein, Unrecht haben
  • mȑkac -kca m: ni mrkac prav nič, čisto nič; ona otjera jato gusaka, a meni ni mrkac
  • mȑva ž
    1. drobtina: mrva hljeba, kruha
    2. troha: nema ni -e pameti; ni -e = ni -u prav nič, ne trohico
  • mȑvica ž
    1. drobtinica: kupiti -e s tuđeg stola pobirati drobtinice s tuje mize
    2. trohica, trošica: ni -e prav nič, ne trohice
  • much2 [məč] prislov
    mnogo; zelo (v sestavljenkah: much-admired)
    zelo, veliko (pred komparativi: much stronger)
    daleč (pred superlativi: much the oldest)
    skoraj

    much to my regret na mojo veliko žalost
    we much regret zelo nam je žal
    much to my surprise na moje veliko presenečenje
    he did it in much the same way napravil je to na skoraj isti način
    it is much the same thing je skoraj isto
    as much as toliko kakor
    (as) much as I would like kakor rad bi že
    as much more (ali again) še enkrat toliko
    as much as to say kakor če bi hotel reči
    he said as much nekaj takega je rekel
    I thought as much tako sem tudi mislil
    he, as much as any on, prav tako kot kdo drug
    so much the better tem bolje
    so much for today toliko za danes
    not so much as komaj
    without so much as to move ne da bi se premaknil
    so much so tako veliko
    much less mnogo manj, kaj šele, da ne rečem
    pogovorno not much komaj da (v odgovoru)
    much of a size skoraj enako velik
    much the most likely najbolj verjetno
    much too much veliko preveč
    how much? koliko?
  • mūtuus 3 (gl. mūtō -āre)

    1. (iz)posojen: mutuum talentum dare Pl. ali pecuniam dare mutuam Ci. ali dare frumentum mutuum Ci. na posodo (v zakup) da(ja)ti, posoditi (posojati), quaerere pecunias mutuas fenore L. na obresti hoteti vzeti, pecuniam mutuam sumere S., sumere ab aliquo pecunias mutuas Ci. v zakup vzeti (jemati), izposoditi (izposojati) si, sescenties sestertium a privatis mutuum accipere T. kot posojilo prejeti, dobiti, mutuam pecuniam praecipere C. vnaprej vzeti posojilo, pecunias mutuas exigere Ci. na posodo (kot posojilo) zahtevati, argentum mutuum arcessere S. fr., aes mutuum reddere S.; metaf.: pudorem sumere mutuum Pl. izposoditi si sramežljivost, če je človek nima sam; subst. mutuum -ī, n pósoda, posojilo, zakup: Icti., Vulg., accipere mutuum, ali(c)unde exorare mutuom (= mutuum) Pl., sumere mutuum Sen. ph. ali a se mutuum Ca. ap. Sen. ph.; poseb. abl. mūtuō na pósodo, kot posojilo, v zakup: Iust., Vulg., sumptum aliunde ut mutuo Ci.; v besedni igri: ea me deperit: ego autem cum illa nolo facere mutuom. Quia proprium facio: amo pariter simul Pl. = nočem, da mi le posodi svojo ljubezen, hočem jo imeti v lasti.

    2. vzajemen, medsebojen, obojestranski, povraten: beneficia N., benevolentia, voluntas Ci., officia Ci., Plin. iun., metus, odium, pernicies, sermones T., accusatio Q. protitožba, mutuum inter se auxilium L., nec mutua nostris dictu refers O. ne odgovoriš nič na moje besede, Mars mutua funera aequat V. ali nox omnia erroris mutui implevit L. na obeh straneh, mutua vulnera Iust., Aur. ali mutui ictūs T. ki si jih zadajajo drug drugemu, olores mutuā carne vescuntur inter se Plin. požirajo drug drugega, mutuarum rerum commercium Iust. trgovina na (blagovno) izmenjavo; subst. mutuum -ī, n vzajemnost, medsebojnost, obojestranskost, vedenje drugega proti drugemu, medsebojen odnos: mutuum in amicitiā Ci., mutuum mecum facit Pl. vrača (ne)milo za (ne)drago, mutuum fit (sc. a me) in mutua fiunt a me Pl. jaz ravnam prav tako (v odnosu do tebe), enako ravnam jaz; adv.: per mutua ali sam acc. mutua, tudi acc. sg. mutuum med seboj, medsebojno, drug z drugim, drug drugega: pedibus per mutua nexis V., inter se mortales mutua vivunt Lucr., e laevo sit mutua dexter Lucr. nasproti pa, mutuum muli scabunt Aus. (gl. mūlus). — Adv. mūtuē in mūtuiter: Varr. ap. Non. (oboje redko) vzajemno, med seboj, medsebojno, zopet: mutue respondere; nav. v istih pomenih adv. abl. mūtuō: Suet., Fr., aestūs maritimi m. accedentes et recedentes Ci., de se m. sentire provinciam Auct. b. Alx. da je prav takega (dobrega) mnenja o njem, kakor je bil on o njej.
  • MȳsĪ -ōrum, m (Μυσοί) Mízijci, preb. maloazijske pokrajine Mizije, tračansko pleme, ki se je preselilo iz Evrope v Malo Azijo; v Evropi ostali del se je potem imenoval Moesī Mezijci, njihova dežela pa Moesia Mezija; gl. Moesi): Plin.; Mizijci so bili izvrstni lokostrelci: L., pri Grkih so (prav tako kakor Frigijci) veljali za topoglavce: Ci.; sg. Mȳsus -ī, m Mízijec: Mysus aut Phryx Ci. Od tod adj. Mȳsus 3 (Μυσός) mízijski: dux O. ali iuvenis Pr. = Telephus, mizijski kralj, Caicus, gentes O.; Mȳsius 3 (Μύσιος) mízijski: scammonium Plin.; subst. Mȳsia -ae, f Mízija, maloazijska pokrajina, ki je obsegala vse ozemlje med Lidijo in Frigijo: Ci., Mel., Plin., Lucan.
  • naci samostalnik
    1. tudi v pridevniški rabi, neformalno (nacist) ▸ náci
    V Avstriji je za malikovanje Hitlerja in naci idej zagrožena visoka zaporna kazen. ▸ Ausztriában Hitler és a náci eszmék bálványozásáért hosszú börtönbüntetés szabható ki.
    Dollfussa so naciji ubili leta 1934. ▸ Dollfusst 1934-ben ölték meg a nácik.
    Povezane iztočnice: naci punk

    2. tudi v pridevniški rabi, neformalno, izraža negativen odnos (nacionalistični nestrpnež) ▸ náci
    skinheadovski naci ▸ bőrfejű nácik
    Poglejte malo videe, sami nestrpneži, huligani in naciji. ▸ Kukkantsanak bele a a videókba, csupa intoleráns alak, huligán és náci.

    3. tudi v pridevniški rabi, neformalno, lahko izraža negativen odnos (zahtevnež) ▸ náci
    V srednji šoli so imeli res naci profesorja, ki je spraševal prav vsako uro. ▸ A középiskolában volt egy náci tanáruk, aki minden egyes órán feleltetett.
  • načín (-a) m modo, maniera; modalità:
    analitični, znanstveni način mišljenja modo analitico, scientifico di pensare
    ročni, strojni način izdelave fabbricazione a mano, meccanica
    ameriški način življenja stile di vita americano
    slikati v realističnem načinu dipingere realisticamente
    na noben način in nessun modo
    na vsak način in, ad ogni modo
    na nek način in un certo senso
    gastr. na ... način all'usanza, alla
    na kitajski način all'usanza cinese, alla cinese
    to ni način non è così che si fa, così non si fa
    na svoj način ima prav a modo suo ha ragione
    truditi se na vse (mogoče in nemogoče) načine sforzarsi, impegnarsi in tutti i modi
    gastr. špageti na oglarski način spaghetti alla carbonara
    lingv. glagolski način diatesi, forma
    trpni, tvorni način forma passiva, attiva
    prislovno določilo načina complemento di modo
    muz. tonovski način tonalità, tono, modo
    durov, molov tonovski način modo maggiore, minore
    strojn. način delovanja regime
    način izražanja lit. periodare; lingv. tono
    način mišljenja modo di pensare; mentalità
    obl. način oblačenja foggia, tono
    lit. način pisanja usus scribendi, modo di scrivere
    pren. način življenja treno di vita
  • nadležno prislov
    (moteče; zoprno) ▸ bosszantó, terhes
    skrajno nadležno ▸ roppantul bosszantó
    posebej nadležno ▸ különösen terhes
    posebno nadležno ▸ felettébb bosszantó
    malce nadležno ▸ enyhén bosszantó
    zelo nadležno ▸ nagyon terhes
    dokaj nadležno ▸ elég bosszantó
    nadležno glasen ▸ bosszantóan hangos
    sila nadležno ▸ módfelett bosszantó
    Kljub vsem izklopljenim zvokom je fotoaparat začel prav nadležno piskati, ko so se izpraznile baterije. ▸ Annak ellenére, hogy minden hangjelzés kikapcsolásra került, a fényképezőgép igen bosszantóan kezdett sípolni, amikor lemerült az elem.