Franja

Zadetki iskanja

  • zánka (-e) f

    1. cappio, laccio; fiocco:
    ujeti zajca z zanko catturare una lepre al laccio

    2. obrt. punto

    3. elektr. ciclo:
    histerezna zanka ciclo di isteresi

    4. šport. boccola

    5. pren. cappio, trappola:
    imeti zanko okoli vratu avere il cappio al collo
    nastaviti komu zanko tendere una trappola a qcn.
    z begom rešiti se iz zanke sfuggire al patibolo, all'impiccagione

    6. biol. ansa:
    bakteriološka zanka ansa batteriologica
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pasti policiji v zanke cadere nelle mani della polizia
    alp. stopna zanka cappio da appoggio
  • zánka lazo m ; nudo m corredizo ; (pentlja) red f

    lovska zanka lazo m
    nastaviti zanko tender un lazo (tudi fig)
    pasti, ujeti se v zanko caer en el lazo (ali en la trampa)
    (u)loviti z zanko cazar con lazo
    izvleči se iz zanke (fig) librarse de un peligro
  • zapeljáti (-péljem) | zapeljeváti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. trasportare, portare; recapitare (con un mezzo di trasporto):
    zapeljati do postaje, v mesto portare alla stazione, in città
    zapeljati avtomobil v garažo mettere l'auto nel garage

    2. (di veicolo) arrivare, portare, entrare; sorpassare:
    zapeljati pred hišo portare l'auto davanti alla casa
    prehitro zapeljati v ovinek entrare in curva, affrontare la curva troppo velocemente
    avtobus je zapeljal na postajo la corriera è arrivata alla stazione
    zapeljati v škarje rischiare lo scontro (nel sorpasso)

    3. andare, deviare, svoltare (con la macchina):
    zapeljati s parkirišča na cesto andare dal parcheggio sulla strada
    zapeljati naprej, nazaj andare avanti, fare marcia indietro
    zapeljati s ceste deviare dalla strada
    žarg. avt. zapeljati skozi rdečo luč passare col rosso, bucare un semaforo

    4. portare, condurre:
    zapeljati na sprehod, v kino portare qcn. a passeggio, al cinema

    5. pren. traviare, pervertire; indurre; ingannare:
    zapeljati koga h kraji indurre qcn. a rubare
    zapeljati koga v zmoto indurre qcn. in errore
    rel. zapeljati koga v greh indurre qcn. a peccare
    zapeljati koga s slabim zgledom traviare qcn. col cattivo esempio
    zapeljati koga na kriva pota sviare qcn. dalla retta via
    njen videz ga je zapeljal, da jo je imel za zdravo la credette sana, ingannato dall'aspetto esteriore

    6. sedurre:
    zapeljati koga z lepoto sedurre qcn. con la bellezza
    zapeljal jo je in potem zapustil la sedusse e poi abbandonò

    B) zapeljáti se (-péljem se) perf. refl. andare (con un mezzo di trasporto):
    zapeljati se z vlakom na morje andare al mare in treno
    pasti in se zapeljati po bregu navzdol cadere e scivolare giù per il pendio
  • zappeln cepetati; (unruhig sein) vrteti se; Fisch: premetavati se; figurativ jemanden zappeln lassen pustiti (koga) v negotovosti; in der Schlinge zappeln figurativ biti v pasti
  • zaséda ambush; vojska ambuscade; (preža) wait

    biti v zasédi to ambush, to lie in ambush (ali in wait)
    čakati v zasédi to lie in wait
    napasti iz zaséde to waylay, to attack from an ambush, to ambuscade, to ambush
    pasti v zasédo to fall into an ambush, to be waylaid
    pripraviti zasédo to lay (ali to make) an ambush
    postaviti zasédo to lay an ambush, to lie in wait (komu for someone), (prežati) to waylay
    postavljač zaséd waylayer
  • zaséda embuscade ženski spol , guet-apens moški spol , affût moški spol

    biti, prežati v zasedi être (ali se tenir) en embuscade
    pasti v zasedo tomber dans une embuscade
    pripraviti zasedo dresser (ali tendre) une embuscade
    zvabiti v zasedo attirer dans un guet-apens
  • zaséda (-e) f voj. agguato, imboscata; lov. appostamento; knjiž. insidia:
    prežati, biti v zasedi stare in agguato
    pripraviti zasedo tendere un agguato, un'imboscata
    pasti v zasedo cadere in un agguato
  • zaséda emboscada f ; celada f

    iz zasede a mansalva
    biti, prežati v zasedi estar emboscado, estar en acecho
    pasti v zasedo caer en una emboscada
    pripraviti zasedo tender una celada
    postaviti se v zasedo emboscarse, ponerse en emboscada
  • zemlj|a2 [ê] ženski spol (-e …) (tla) die Erde, der Boden, der Erdboden, das Land (obdelana Kulturboden, obdelovalna Ackerboden, Ackerland)
    gornja plast zemlje die Krume, der Mutterboden
    globina, do katere zemlja zmrzne die Frostgrenze
    obdelovanje zemlje die Bodenkultur, die Bodenbearbeitung
    plast zemlje die Bodenschicht
    prevodnost zemlje die Bodenleitfähigkeit
    pridobivanje obdelovalne zemlje die Urbarmachung
    vojska raketa zrak-zemlja die Luft-Boden-Rakete
    vidljivost zemlje die Bodensicht
    obdelovati zemljo (biti poljedelec) Ackerbau betreiben
    letalstvo videti zemljo Erdsicht haben
    potegniti/izpuliti iz zemlje aus der Erde reißen
    na zemlji auf der Erde, auf dem Boden
    letalstvo, vojska kontrolno mesto na zemlji die Bodenstelle
    letalstvo, vojska postaja na zemlji die Bodenstation
    na zemljo auf die Erde, auf den Boden
    pasti na zemljo zu Erde fallen, zu Boden fallen
    vezan/navezan na zemljo erdgebunden
    pod zemljo unter die Erde, rudarstvo untertage
    v zemljo in die Erde, in den Erdboden
    vkopati v zemljo eingraben, agronomija in vrtnarstvo gnoj ipd.: unterbringen
    figurativno vdirati/pogrezniti se v zemljo in Grund und Boden versinken, in den Erdboden versinken
    zravnati z zemljo dem Erdboden gleichmachen, obzidje: schleifen
    vojska izvidništvo z zemlje die Erdaufklärung
    letalstvo, vojska z zemlje von der Bodenstelle
    voditi z zemlje letalstvo lotsen
    figurativno kot bi ga požrla zemlja wie vom Erdboden verschluckt
  • zêmlja (planet) earth, Earth, (terrestrial) globe; (svet) world; (dežela) land, (tla) soil, ground

    na zêmlji on earth
    nad zêmljo above ground, overground
    pod zêmljo underground
    vse stvari na zêmlji all things on earth
    izčrpana zêmlja poor soil, impoverished (ali exhausted) soil
    mastna zêmlja fat earth
    rodovitna zêmlja rich soil, fertile soil
    slaba zêmlja poor soil
    kopna zêmlja land, (celina, kopno) mainland
    žgana zêmlja terra cotta
    Sveta zêmlja religija the Holy Land
    Ognjena zêmlja Tierra del Fuego
    zêmlja! (na vidiku!) land ho!
    sadovi zêmlje the fruits of the earth
    naša zêmlja je lepa our country is beautiful
    ležati na zêmlji to lie on the ground
    obdelovati zêmljo to cultivate, to till the soil
    pasti na zêmljo to fall to the ground
    pogrezniti se v zêmljo to sink into the ground
    spati na goli zêmlji (na tleh) to sleep on the bare ground
    Zemlja se vrti okoli Sonca the earth revolves around the sun
    zravnati z zêmljo to level (ali to lay level) with the ground, to raze (ali to rase) with the ground
    zvezati z zêmljo VB to earth (ZDA to ground)
  • zêmlja terre ženski spol ; (planet) Terre ženski spol ; (zemeljska krogla) globe moški spol (terrestre) ; (svet) monde moški spol ; (tla) sol moški spol , terrain moški spol ; figurativno pays moški spol

    na zemlji sur (la) terre, ici-bas, en ce bas monde
    nad zemljo au-dessus du sol
    pod zemljo sous terre
    črna zemlja terre noire
    humozna zemlja humus moški spol, terre végétale
    nikogaršnja zemlja no man's land moški spol, terrain (ali zone ženski spol) neutre
    orna zemlja terre arable (ali labourable, cultivable)
    peščena zemlja silice ženski spol, terrain siliceux
    žveplena zemlja terre sulfureuse
    leteti tik nad zemljo voler en rase-mottes (ali au ras du sol)
    pasti na zemljo, tta tomber par (ali à) terre
  • zêmlja f

    1. astr. terra, Terra:
    Zemlja kroži okoli Sonca la Terra gira attorno al Sole
    mati zemlja madre terra
    star kot zemlja vecchio come il mondo, il cucco, più vecchio di Matusalemme

    2. (površina planeta) terra:
    pasti na zemljo cadere a terra
    ležati na zemlji giacere per terra
    gola, poraščena zemlja terra brulla, terra coperta di verde

    3. (zmes zdrobljenih kamnin zemeljske skorje) terra, terreno:
    črna, ilovnata, peščena zemlja terra nera, argillosa, arenosa
    tla v koči so iz steptane zemlje il pavimento della capanna è di terra battuta
    gnojiti, kopati, preorati zemljo concimare, zappare, arare la terra

    4. (zemlja kot gospodarska dobrina) terra:
    imeti, kupiti, podedovati, prodati zemljo possedere, ereditare, vendere la terra
    zapuščati zemljo abbandonare le campagne
    živeti od zemlje vivere lavorando la terra
    navezanost na zemljo amore della terra, attaccamento alla terra
    orna, obdelana, plodna zemlja terra arabile, coltivata, fertile
    neobdelana, jalova zemlja terra incolta, sterile
    mastna, pusta zemlja terra grassa, magra

    5. knjiž. (kopno) terra; terraferma

    6. (planet kot življenjski prostor) terra:
    zapustiti zemljo abbandonare, lasciare questa terra

    7. (dežela, država) terra, paese:
    obiskati tuje zemlje visitare terre straniere, paesi stranieri
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. ni vreden, da ga zemlja nosi non è degno di calcare la terra
    pren. nesrečen je, odkar zemljo tlači è iellato dalla nascita
    pren. denar moram dobiti, pa če ga iz zemlje izkopljem devo trovare questi maledetti soldi ad ogni costo
    pren. že dolgo je pod zemljo è morto molto tempo fa
    pren. spraviti koga pod zemljo mandare qcn. all'altro mondo; seppellire qcn.
    izravnati kaj z zemljo radere al suolo
    izbrisati kaj z lica, z obličja zemlje cancellare qcs. dalla faccia della terra
    bibl. biti sol zemlje essere il sale della terra
    pren. narediti komu pekel na zemlji rendere un inferno la vita di qcn.
    kleti, da se zemlja trese bestemmiare come un carrettiere
    sram ga je bilo, da bi se najraje v zemljo udrl avrebbe voluto sprofondare in terra dalla vergogna
    izginiti, kot bi se v zemljo udrl sparire come (si fosse) inghiottito dalla terra
    biti česa potreben kot suha zemlja dežja avere estremo bisogno di qcs.
    kem. redke zemlje terre rare
    voj. raketa zemlja-zrak missile terra-aria
  • zêmlja tierra f ; (planet) Tierra f ; (svet) mundo m ; (tla) suelo m , terreno m ; fig piso m ; (humus) mantillo m ; (zemeljska krogla) el globo terrestre (ali terráqueo)

    na zemlji en la tierra, en este mundo
    nad zemljo sobre la tierra
    pod zemljo bajo tierra
    tik nad zemljo a flor de tierra, a ras del suelo
    leteti tik nad zemljo volar a ras de tierra
    pasti na zemljo (tla) caer a tierra (al suelo)
    orna (peščena) zemlja tierra laborable (silícea)
    rdeča zemlja almagre m
    nikogaršnja zemlja tierra de nadie
  • zijálo (-a) n

    1. pejor. curiosone, impiccione, ficcanaso

    2. pren. (odprtina) apertura

    3. pejor. chiassone, fracassone, piazzaiolo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pasti, prodajati zijala curiosare
  • zlet|eti [é] (-im) (poleteti, pasti) fliegen (ven herausfliegen, hinausfliegen, tja hinfliegen, skozi durchfliegen, dol hinunterfliegen), (treščiti) geschleudert werden (ven hinausgeschleudert werden …); pri izpitu: durchfallen, durchfliegen, durchsausen
  • zmìja ž, mn. zmȉje zmíjā kača; zmija otrovnica strupenjača, zmija neotrovnica nestrupenjača; zmija prisojkinja zool. gad; viti se kao zmija; hraniti, gajiti -u u njedrima rediti gada na prsih; zgaziti -i glavu streti kači glavo; stati -i na vrat stopiti kači na vrat; zmija me ujela pičila me je kača; ići -i u grlo, na rupu drveti v nesrečo; kriti što kao zmija noge; siktati kao zmija sikati kot kača; pištati kao zmija u procjepu; stati -i na rep pasti v nesrečo
  • zmogljívost (-i) f

    1. capacità; facoltà; teh. potenza:
    duševna, telesna, umska zmogljivost facoltà spirituale, fisica, intellettuale
    kuhinja ima zmogljivost dvatisoč obrokov dnevno la cucina ha una capacità di duemila pasti giornalieri
    proizvodna zmogljivost capacità produttiva
    zmogljivost elektrarne potenza della centrale elettrica

    2. capacità; capienza:
    zmogljivost skladišča je tisoč kubičnih metrov il magazzino ha una capienza di mille metri cubi
    prenočitvene zmogljivosti hotela capacità ricettiva di un hotel

    3. (razpoložljiva sredstva, naprave za kako dejavnost) potenziale:
    gostinske, industrijske zmogljivosti potenziali alberghieri, industriali
  • znájti se (znájdem se) perf. refl.

    1. trovarsi, capitare:
    znajti se pred zaprtimi vrati trovarsi davanti a una porta chiusa
    znajti se v pasti trovarsi intrappolato

    2. orientarsi:
    zapleten položaj, v katerem se je težko znajti una situazione intricata in cui è difficile orientarsi

    3. raccapezzarsi, disimpegnarsi, arrangiarsi:
    znajdi se, kot veš in znaš arrangiati come meglio puoi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. znajti se na cesti, pred vrati essere licenziati, essere sfrattati
    pren. znajti se na stranskem tiru perdere la carica, venire silurati
  • znák2 (vznak, prislov)

    znák pasti to fall on one's back
  • zraven dabei; daneben
    čisto/tik zraven in der nächsten Nähe, unmittelbar daneben, stanovati: Tür an Tür, Haus an Haus
    drug zraven drugega nebeneinander, sedeti tudi: beieinander
    dabei- (biti [dabeisein] dabei sein, dabeisitzen, imeti dabeihaben, ostati dabeibleiben, stati dabeistehen), daneben- (dati danebenhalten, pasti danebenfallen), dazu- (ki spada zraven dazugehorig, položiti dazulegen, posaditi dazusetzen, postaviti dazustellen, priti dazukommen, spadati dazugehören, stopiti sich dazustellen), hinzu- (dobiti hinzubekommen, priteči hinzulaufen, priti hinzukommen), mit- (hoteti mitwollen, iti mitgehen, mitkommen, morati mitsollen, mitmüssen, peljati se mitfahren, smeti mitdürfen)
    vse, kar sodi zraven alles, was dazugehört, das ganze Drum und Dran
    imeti prste zraven seine Hand im Spiel haben, die Finger im Spiel haben