Franja

Zadetki iskanja

  • adulto

    A) agg.

    1. odrasel:
    persona adulta odrasla oseba

    2. pren. dozorel, zrel, razvit:
    ingegno adulto zrel duh

    3. biol. dozorel, zrel

    B) m odrasel človek:
    film per adulti film za odrasle
  • adulto odrasel; polnoleten; zrel (starost)

    adulto m odrasla oseba, polnoletnik
    escuela para adultos šola za odrasle, nadaljevalna šola
  • affare m

    1. opravek, zadeva, naloga, stvar:
    sbrigare un affare importante, intricato, urgente opraviti važno, zapleteno, nujno zadevo
    affari pubblici, privati, di Stato javne, zasebne, državne zadeve
    ministro degli Affari Esteri minister za zunanje zadeve
    questo è affare suo to je njegova stvar
    fare di qcs. un affare di Stato pripisovati čemu pretiran pomen

    2. posel, kupčija:
    proporre, trattare, concludere un affare predlagati kupčijo, pogajati se o poslu, skleniti posel
    fare un buon affare skleniti dober posel
    uomo d'affari posloven človek, poslovnež
    dedicarsi agli affari posvetiti se poslom
    ritirarsi dagli affari umakniti se iz poslovnega sveta, prenehati s poslovno dejavnostjo

    3. afera, zadeva, proces:
    l'affare Dreyfus afera Dreyfus

    4. pog. zadeva, stvar; onè:
    un affare da nulla malenkost
    è un affare serio to pa je resna zadeva
    cos'è quell'affare? kaj pa je tisto onè?

    5. stan:
    persona di grande, alto, basso affare oseba uglednega, visokega, nizkega stanu
    donna di mal affare vlačuga
    gente di mal affare malopridneži
  • Agauē (Agāvē) -ēs, f (Ἀγαύη) Agava, gr. žensko ime, poseb.

    1. Kadmova in Hermionina hči, Ehionova žena, ki je med bakhantskimi orgijami raztrgala svojega sina Penteja, misleč, da je zver: H., O., Hyg., Lucan.; oseba Stacijeve tragedije: Iuv.

    2. neka Nereida: Hyg.

    3. neka Amazonka: Hyg.
  • albagia f nadutost, domišljavost, ošabnost, bahavost:
    persona piena d'albagia naduta, ošabna oseba
  • ambulant, e [-lɑ̃, t] adjectif potujoč, hodeč, nestalen (življenje); masculin poštni uslužbenec v poštnem vagonu

    comédien, musicien masculin ambulant potujoči gledališki igralec, muzikant
    marchand masculin ambulant krošnjar
    bureau masculin ambulant poštni vagon
    cadavre ambulant masculin, (familier) mršava, bolna oseba, ki se ji bliža konec življenja
    vente féminin ambulante prodaja (v vlaku) pijač, sadja itd.
  • âme [ɑm] féminin duša; duh; življenje; bistvo; osebnost; Jaz; človek; srce, čustvo; misel; vest; izraz; navdušenost; motto; pluriel prebivalci

    une bonne âme (familier) dobra, zvesta duša
    corps et âme z dušo in telesom
    âme de la conjuration duša zarote
    âme en peine (religion) duša v vicah
    âme d'un canon votlina topovske cevi
    âme sœur sorodna duša
    âme damnée oseba, ki je z dušo in telesom predana komu
    à fendre l'âme srce trgajoč
    de toute son âme iz vse duše, od vsega srca, z vsemi močmi
    en mon âme et conscience po moji najboljši vednosti in vesti
    dans l'âme v (svoji) duši; v bistvu
    sans âme brezsrčen, brezčuten
    jusqu'au fond de l'âme do dna duše
    (obéir) la mort dans l'âme (ubogati) s težkim, krvavečim srcem
    égalité féminin d'âme ravnodušnost
    état masculin d'âme (duševno) razpoloženje
    fête féminin des âmes (religion) praznik vernih duš (2. nov.)
    immortalité de l'âme nesmrtnost duše
    vague masculin à l'âme (familier) hrepenenje, domotožje
    voix féminin de l'âme glas vesti
    avoir quelque chose sur l'âme imeti kaj na duši, na vesti
    avoir l'âme chevillée au corps biti trdoživ ko maček
    avoir charge d'âmes biti odgovoren za življenje in blaginjo nekega števila oseb
    avoir du vague à l'âme biti melanholičen
    chanter avec âme peti s čustvom
    donner de l'âme au marbre vdihniti marmorju življenje
    se donner à quelqu'un corps et âme komu se popolnoma predati
    être comme un corps sans âme biti čisto obupan, brez volje, izgubljen
    avoir l'âme sur les lèvres biti v zadnjih zdihljajih
    être l'âme damnée de quelqu'un biti komu popolnoma predan, popolnoma pod njegovim vplivom in oblastjo
    être, errer comme une âme en peine ne vedeti, kako in kaj; hoditi, tavati brez cilja sem in tja
    rendre l'âme izdihniti dušo, umreti
    je n'ai pas rencontré âme qui vive žive duše nisem srečal
    on ne voyait âme vivante žive duše ni bilo videti
    vendre, donner son âme au diable prodati svojo dušo satanu
  • anemik samostalnik
    medicina (slabokrvna oseba) ▸ anémikus, vérszegény
  • anodin, e [anɔdɛ̃, in] adjectif neškodljiv, nenevaren, figuré nepomemben

    blessure féminin anodine nenevarna rana
    personnage masculin bien anodin zelo nepomembna oseba
    remède masculin anodin neučinkovito zdravilo
  • ante, st.lat. anti, antidI. adv.

    1. krajevno: spredaj (naspr. post, a tergo): ante aut post pugnandi ordinem dare L., fluvius ab tergo: ante circaque velut ripa... oram eius omnem cingebat L., a. volans V., pallida Tisiphone morbus agit a. V. pred seboj, coronatus stabit et a. calix Tib.; pren.: malitia... mala bonis ponit ante Ci.; naprej (naspr. post, retro): neque post respiciens neque ante prospiciens Varr. ap. Non., si aut manibus ingrediatur quis aut non ante, sed retro Ci., a. tulit gressum V. Prim. tudi zloženke: antecedo, antegredior, antefero, antehabeo, antepono, anteverto, antevolo idr.

    2. časovno: prej: ut dixeram ante Pl., quem ante diximus, sicut a. dictum est L., non a. consulto senatu L., vita a. acta Ci., a. actum tempus Lucr., a. acti anni Tib., a. facta (naspr. futura) Vitr., ante posteaque Plin., ante angebar, nunc non angor Ci., fidus ante Poenis, tum mutaverat fidem L., ante, deos homini quod conciliare valeret, far erat O. prej = nekdaj; ante capio, gl. antecapiō. — Pogosto z abl. mensurae: XXX diebus a. Ci., paucis annis a. Ci. ali paucis a. annis S., paucis a. diebus Ci., S., paucis mensibus a. C., multis a. mensibus Ci., biduo a. Ci.; pogosto z subst.neutr.: multo ante Ter. ali ante multo Ci., aliquanto a. ali a. aliquanto, paulo a., tanto a. Ci. Z adv.: longe a. Ci. Ante s quam = antequam (gl. to geslo), pesn. nam. ante... quam tudi quam ante: Lucr., Tib. idr., in pleonastično prius... ante... quam: V. ali prius... quam... ante: Pr.; non ante (ne prej) z dum dokler ne: non a. absolvit, dum omnes rediere captivi Amm. Redko nalično po grščini pri subst.: neque... ignari sumus ante malorum V. (τῶν πρὶν κακῶν), tako tudi: ille elegit, qui recipit a. meliorem Ps.-Q., prim.: ne proderent patriam tyranni a. satellitibus et tum corruptoribus exercitūs L. Prim. zloženke antecapio, anticipo, antevenio idr.

    II. praep. z acc.

    1. krajevno: pred (in to tako, da je oseba obrnjena proti stvari; prim. pro, ki pomeni, da je oseba obrnjena proč od stvari): a. ianuam N., a. ostium Tiberinum classem hostium videbatis Ci., Hannibal a. portas L., a. aedem Cereris Ci. in elipt. a. Castoris (sc. aedem) Ci., a. tribunal Ci., causam a. aliquem dicere Ci. pred kom kot sodnikom, gloria aliquando ante nos est..., aliquando in averso est Sen. ph.; pogosto: a. oculos omnium esse, versari Ci. pred očmi vseh, pred vsem svetom, tako tudi pri subst.: flagitia Romae a. oculos omnium Ci., a. oculos trucidatio civium Ci. očiten uboj; proleptično pri glagolih premikanja: a. aram statuere, a. signa progredi L., equitatum omnem a. se mittere C., vinctum a. se Thyum agebat N.

    2. pren. pred (označuje prednost, toda ne pri Ci. in C., ki rabita v tem pomenu prae): quem a. me diligo Balbus in Ci. ep. bolj kakor sebe; esse a. aliquem ali a. aliquid prekašati (presegati) koga, kaj: gloriā belli Gallos a. Romanos fuisse S., nullos mortalium armis... a. Germanos esse T.; a. Iovem haberi Cu. višje stati (več veljati) kakor Jupiter; posebno a. alios (alias, alia) pred vsem(i) drugim(i), tako tudi a. omnes ali a. cunctos ali a. ceteros (-as): o felix una a. alias Priameia virgo V., unam longe a. alias specie ac pulchritudine insignem... raptam ferunt L., a. omnes fratris filii superbiae infestus L., tua a. omnes experientia T.; od tod stopnjujoč poleg komp. in superl.: scelere a. alios immanior omnes V., a. alios miserandi magis L., longe a. alios acceptissimus militum animis L., a. cunctas mulieres longe deterrima coniuga Ap.; pogosto a. omnia predvsem, nadvse, (prav) posebno: a. omnia deplorati erant equites L., dulces a. omnia Musae V.

    3. časovno: pred: a. hunc diem Ter., neque ante adventum C. Verris neque post decessionem Ci., et ante Epaminondam natum et post eius interitum N., a. urbem conditam Ci. pred ustanovitvijo (rim.) mesta, a. decemviros creatos L.; predlog včasih (poseb. relativu) zapostavljen: N., diem statuo, quam ante... Ci.; z abl. mensurae: multo a. noctem L., aliquanto a. adventum meum Ci., tot annis a. civitatem datam Ci.; časovno določilo opisano: a. praeturam, a. tribunatum Ci., a. Verrem praetorem Ci. pred Verovo preturo, qui honos... habitus a. me est nemini Ci. pred menoj = pred mojo dobo, a. legem Gabiniam Ci. pred uveljavitvijo Gabinijevega zakonskega predloga, a. tubam V. preden zadoni tuba.
  • apatrid samostalnik
    (oseba brez državljanstva) ▸ apatrid, hontalan
  • apostolus -ī, m (gr. ἀπόστολος odposlan)

    1. odposlanec, npr. judovskega patriarha, oseba, ki je morala pobirati neke davščine pri posameznih sinagogah: Cod. Th.

    2. Kristusov odposlanec, apostol: Eccl.

    3. poslanica = poročilo, poslano višjemu sodišču po vloženem prizivu: Icti.
  • apple [ǽpl] samostalnik
    jabolko

    anatomija Adam's apple Adamovo jabolko
    apple of discord vzrok prepira
    apple of the eye anatomija zenica; figurativno posebno draga oseba
    apple of love paradižnik
    the rotten apple injures its neighbours garjava ovca okuži vso čredo
  • apprenti, e [aprɑ̃ti] masculin, féminin vajenec, -nka; figuré novinec, -nka, začetnik, -ica

    apprenti maçon, tailleur, menuisier zidarski, krojaški, mizarski vajenec
    apprenti sorcier čarovnikov učenec, figuré oseba, ki neprevidno sproži nevarne dogodke in jih potem ne more ustaviti, obvladati
    apprenti n'est pas maître (proverbe) nihče ni učen padel z neba; vaja naredi mojstra
  • à-propos [aprɔpo] masculin beseda ali dejanje na pravem mestu, umestnost; adverbe ravno prav; ker ravno o tem govorimo; hotel sem reči; da ne pozabim; prišlo mi je na misel

    esprit masculin d'à-propos prisebnost, odrezavost
    faire preuve d'à-propos biti priseben
    manquer d'à-propos biti neprimeren, neumesten, (oseba) biti netakten
    répondre avec à-propos odrezavo odgovoriti
  • apud, po stari pisavi tudi aput, star. tudi apor, apur, praep. z acc.

    I. krajevno:

    1. pri, blizu, v okolici: pugna navalis apud Tenedum Ci., proelium apud Plataeas N., haec cum apud Dyrrhachium gererentur C., adsequitur Germanicum apud insulam Rhodum T.; zapostavljen apud: duae classes Misenum apud et Ravennam T., ripam apud Euphratis T.

    2. pren. v ali na (z loc.): apud Orcum te videbo Pl., apud Thebas Pl., apud forum Ter., apud villam Ter., Ci.; sicer le poklas.: apud rostra, apud Asiam, Capuam, Germanias, Orientem, Rhodum idr. T., montes, apud quos erat educatus Fl.

    II. o osebah in narodih:

    1. pri, blizu, v čigar hiši (vili): Kom. idr. apud aliquem cenare, sedere Ci., filius apud matrem educatur Ci., apud hunc Romae habitavit, apud hunc aegrotavit, huius domi est mortuus Ci., quid signorum apud illum putatis esse Ci. v njegovi hiši, apud eum summum imperium est N. v njegovih rokah, omnis gratia, potentia, honos, divitiae apud illos sunt S., apud exercitum esse Ci. v poveljnikovem spremstvu biti (in exercitu esse = za vojaka služiti), apud Persas aut in extrema India Ci., prior apud Massagetās in proelio cecidit N.; pren.: apud se esse Kom. biti pri sebi, biti pri pameti, pri zavesti, apud se non est Petr.

    2. occ. pri, pred, vpričo, poseb. o javnih obravnavah: apud herum Pl., apud alium Ter., apud milites contionari C., apud milites orationem habere Cu., milites apud se sacramentum dicere iubet C., apud praetorem accusatus est Ci., defendere causam apud iudicem Ci., apud Metellum praetorem causa dicitur Ci., apud patronos de suis miseriis deplorabant Ci., indicia apud vos et exempla profero Ci., apud praetorem profiteri Ci., apud XV viros profiteri Ci., apud regem verba facere N., consulibus in senatu et apud populum magnifice collaudatis L., gentium iura apud surdas aures invocare Cu.; včasih nam. dat.: queri apud aliquem Pl., Ci., apud aliquem profiteri Cu., sacrificare apud deos T.

    3. časovno: pri = za (z gen.), ob (z loc.): totiens apud maiores nostros Siculi senatum adierant, totiens hāc memoriā Ci., non modo his temporibus, sed etiam apud maiores nostros Ci., apud patres nostros aditum est ad libros Sibyllinos Ci., apud patres esse coepit L., apud Scipiones T.

    4. pren. pri, po čigar mnenju (mislih, sodbi): plus apud me antiquorum auctoritas valet Ci., consequi apud aliquem gloriam Ci., N., ali auctoritatem C., nonnulla apud bonos gratia Ci.; z adj.: viri apud tribules suos gratiosi Ci., quod apud omnes leve est, apud iudicem grave esse ducetur? Ci., qui honos est apud Syracusanos amplissimus Ci., non dico amicum, quod apud homines carissimum est, non hospitem, quod sanctissimum est Ci.; met. (z imeni pisateljev): ille apud Terentium Ci. tista oseba v Terencijevi komediji, apud Xenophontem autem moriens Cyrus maior dicit Ci., apud Platonem est dictum Ci., apud plerosque scriptum est N. pri večini pisateljev, apud Solonem Ci. v Solonovih zakonih; o govorečih osebah: apud quosdam acerbior in conviciis narrabatur T., apud prudentes vita eius varie extollebatur T.
  • aretiranec samostalnik
    (aretirana oseba) ▸ letartóztatott
  • aristokrat samostalnik
    1. (oseba visokega rodu) ▸ arisztokrata
    bogat aristokrat ▸ gazdag arisztokrata
    angleški aristokrat ▸ angol arisztokrata
    francoski aristokrat ▸ francia arisztokrata
    obubožan aristokrat ▸ elszegényedett arisztokrata
    vpliven aristokrat ▸ befolyásos arisztokrata
    V Egiptu so aristokrati potrebovali delavce in hišno pravilo je bilo, da so za to najprimernejše belke. ▸ Egyiptomban az arisztokratáknak munkaerőre volt szükségük, és a közvélekedés úgy tartotta, hogy erre a fehér nők a legalkalmasabbak.

    2. (kultiviran človek) ▸ arisztokrata
    aristokrat duha ▸ szellem arisztokratája
    duhovni aristokrat ▸ szellemi arisztokrata
    Intelektualci so takrat vzpostavili delitev na aristokrate duha, kamor so seveda prištevali tudi sebe, in navadne ljudi.kontrastivno zanimivo Az értelmiségiek ekkor vezették be a szellemi arisztokrácia fogalmát, amely alá magukat és az egyszerű embereket sorolták.
    Snob se bo vedno razkazoval z materialnimi dobrinami, pravi aristokrat pa se bo postavljal z duhovno kulturo. ▸ A sznobok mindig is a materiális javakkal fognak hivalkodni, míg az igazi arisztokrata a szellemi kultúrával tűnik ki.
    Slovenci imamo danes materialne mogočnike, nimamo pa duhovnih aristokratov, kot sta bila Aškerc in Cankar. ▸ Nekünk, szlovéneknek manapság csak mágnásaink vannak, de nem rendelkezünk szellemi arisztokratákkal, mint amilyen Aškerc és Cankar voltak.

    3. (izstopajoča oseba ali stvar) ▸ arisztokrata
    Gostilna pripravlja pravega aristokrata med burgerji. ▸ A vendéglő a burgerek igazi arisztokrata változatát készíti.
  • artificial [a:tifíšəl] pridevnik (artificially prislov)
    umeten, izumetničen; zlagan, hinavski, neodkrit

    artificial numbers logaritmi
    artificial person pravna oseba, zadruga
    artificial limb proteza
    artificial smile izumetničen nasmeh
    artificial tears hlinjen jok
    artificial teeth zobna proteza
  • augure [ogür] masculin, histoire avgur, vedež; vedeževalec; (pred)znak, znamenje

    oiseau masculin de bon, de mauvais augure oseba, ki prinaša dobre, slabe novice
    être de bon, de mauvais augure naznanjati, pomeniti srečo, nesrečo
    cela n'est pas de bon augure to ne naznanja nič dobrega
    être bon augure biti dober vedeževalec
    en accepter l'augure upati, da se bo napovedani dogodek uresničil
    on dit que l'automne sera très beau; j'en accepte l'augure pravijo, da bo jesen zelo lepa; upam, da bo res tako