Franja

pintar (po)slikati; upodobiti, predstaviti; popleskati; opis(ov)ati; ameriška španščina prilizovati se; pobarvati se, rdečiti se; pomeniti; bahati se

pintar al oleo, al pastel slikati v olju, pastelu
sin pintar nelakiran
si nos pinta mal v najslabšem primeru
pintarse (la cara) šminkati se
para eso se pinta solo v tem je on pravi mojster
no pintar nada nič ne pomeniti

pío moški spol čivkanje

¡ni pío! prav nič!
¡pío! ¡pío! ná, ná!

písati pîšēm, píši, pîsāh -āše, pīsān -a
1. pisati: pisati pismo, zadatak, račun, knjiga; pisati olovkom, perom, kredom, pisaćom mašinom, pisaćim strojem; lijepo, pogrešno, pravilno pisati; pisati po diktatu; novine opširno pišu o poplavi u Srijemu; krvlju pisati svoja prava s krvjo, z orožjem pisati svoje pravice; lijepa je kao pisana lepa je kot namalana; ovako piše u knjizi sudbine; pisati nekome nešto u zaslugu šteti komu kaj za zasluge; pisati nekome nešto u grijeh, u greh; piše mu na čelu, u očima na čelu mu piše, iz oči mu berem; slabo, crno, zlo mu se piše slabo se mu piše, nič dobrega ga ne čaka
2. slikati: pisati ikone

plūma -ae, f (morda iz *plus-mā, *plus-nā ali *plunk-sma, indoev. kor. *pleu- plavati, pluti [gl. pluō]; prim. lit. plùnksna pero, stvnem. fliogan = nem. fliegen, stvnem. flioga = nem. Fliege)

1. puh, mišja dlaka, mehko perje: Luc. fr., Varr., Lucr., Pr., Tib., O., H., L., Col., Sen. ph., Sen. tr., Ph., Sil. Stat. idr., animantes alias plumā, alias squamā videmus obductas Ci., plumae versicolores columbarum Ci., in modum plumae S. fr., in plumis delituisse Iovem O. kot labod, quem (sc. equum) pellis aenis in plumam (kakor gosto perje) squamis auro conserta tegebat V., dolium tenui plumā completum L., pluma adusta L., plumam amittere Plin. goliti se, mavsati se (o ptičih), avium plumae Sen. ph., Ap., plumae perdicum subalares Lamp.; meton. blazina: dormire in plumā Mart., Amyclaeā requiescere plumā Mart., pensilibus plumis vehi Iuv. v nosilnicah s pernatimi blazinami, fultum plumā versicolore caput Pr. blazina s pisano prevleko; pren.: nec me consules movent, qui ipsi plumā aut folio facilius moventur Ci. ep., pluma haud interest Pl. prav nič važno ni, vseeno je, quid ais, homo levior quam pluma Pl., si quid bene facias, levior plumā est gratia Pl., brachia molliora plumā Petr.

2. metaf.
a) (prvi) puh = prva ali „mlečna“ brada, „mah“: insperata tuae cum veniet pluma superbiae H.
b) luske na luskinastem oklepu: Stat.

plumbeus 3 (plumbum)

1. svinčen, svinčev: glans Lucr. svinčenka, vas Plin., color Plin. svinčena (svinčeva) barva, ictus Prud. udarci z bičem, opremljenim s svinčenimi kroglicami (svinčenkami), nummus Pl. svinčen (= nič vreden) denar (novec); subst. plumbeī -ōrum, m (sc. nummi) svinčeni (= nič vredni) novci: Mart.; plumbeum -eī, n svinčena posoda: Ca., Col., Mart.

2. metaf. „svinčen“
a) top, ne(upo)raben: pugio Ci., Aug., gladius Ci.
b) slab: vina Mart., carmina Aus.
c) topoumen, topoglav, omejen, neumen: plumbeus in physicis Ci., asinus Ter.
d) brezčuten, brezčustven, hladen: cor Licinius Crassus ap. Suet.
e) težek (težak) kakor svinec, hud, nadležen: ira Pl., auster H. „težek kot svinec“ = sopar(ič)en, vroč.

plus [plü(s)] adverbe več; bolj; razen tega, nadalje, še; masculin največ, najvišje [plüs]; mathématiques (znak) plus (+)

au plus tard najkasneje
au plus tôt čim prej
(tout) au plus kvečjemu, največ
d'autant plus toliko bolj
bien plus še več
de plus vrhu tega
raison féminin de plus razlog več
de plus en plus bolj in bolj, vedno več, čim dalje bolj
en plus (de) (še) zraven, povrh
le plus največ
le plus vite possible čim hitreje
ne ... plus ne več
ne ... plus que le (še), samo
ni plus ni moins ne več ne manj
ni plus ni moins que natančno (toliko) kot
non plus tudi ne
ni moi non plus jaz tudi ne
on ne peut plus skrajno
pour plus de sécurité za večjo varnost
qui plus est kar je še več
qui plus qui moins eni več, drugi manj
tant et plus mnogo; zelo; večko treba, obilno
ne ... pas plus tôt ... que ... komaj ..., že ...
plus ou moins več ali manj
plus que cela (de) (familier) mnogo
il y a plus še več, stvar gre še naprej; pride še lepše
il ne manque plus que ça! (familier) samo še tega se manjka!
je fais tout ce qu'on me dit, sans plus! naredim vse, kar mi rečejo, več pa ne (pa nič več)!

pōco

A) avv. (po')

1. malo; slabo:
ci vedo e sento poco slabo vidim in slišim
sta poco bene ne počuti se prav dobro
mi tratterrò poco ostal bom malo časa, kratek čas
né molto né poco sploh ne
non poco precej
poco o nulla zelo malo
a poco a poco počasi

2.
un poco, un po' nekoliko; no, torej (emfatično)
ho dormito un bel po' malo sem spal
vedi un po' di combinare qualcosa daj no, stori kaj!

B) agg.

1. malo:
spendere poco denaro porabiti malo denarja
avere poca pazienza imeti malo potrpljenja
essere di poche parole biti redkobeseden
comprare qcs. a poco prezzo kaj poceni kupiti

2. (v eliptičnih izrazih)
a ogni poco zelo pogostoma
ci corre poco pren. ni velike razlike
a dir poco vsaj
per poco skoraj:
per poco non cadevo skoraj bi padel
c'è poco da ridere tu ni nič smešnega
da poco nevažen, nepomemben, majhen
ci vuol poco a lahko je...:
ci vuol poco a capirlo lahko je razumeti

C) pron. malo (po številu, meri):
pochi ma buoni malo nas (jih) je, a smo (so) dobri

Č) m sing. (po')

1. malo (majhna količina):
il poco che guadagno mi basta tisto malo, kar zaslužim, mi zadostuje
ci vuole un po' di buon senso treba je le malo zdrave pameti

2.
po' po' di precej:
ci vuole un po' po' di coraggio a farsi vedere potrebno je kar precej poguma, da se pokaže v javnosti
niente po' po' di meno che nič manj kot, nihče drug kot, sam:
è venuto niente po' po' di meno che il ministro prišel je nihče drug kot minister

D) m, f invar.
un poco, una poco di buono, dei pochi di buono malovrednež, malovrednica, pridanič

póći pôdēm, oni pôdū, pódī, pódoh, póde, pòšao pòšla
1. iti, oditi: poći u partizane; vlak, voz je upravo pošao; podoh u boj ljuti; vrijeme je da se pode čas je, da gremo
2. poći za koga omožiti se s kom; Ivanka je pošla za moga brata Ivanka se je omožila z mojim bratom; poći za rukom posrečiti se; to mi je pošlo za rukom; pošao mi posao, pošla mi trgovina delo mi gre, trgovina mi gre; pošla mi karta v igri sem začel dobivati; pošla joj vatra u obraze kri ji je zalila lice; poći za kim slediti, iti v sled za kom; kada si ti pošao u školu kdaj si začel hoditi v šolo; danes je pošla lijevom nogom danes je vstala z levo nogo; sve je pošlo naopako, tumbe vse gre narobe; mi ćemo poći sa svoga stajališta mi bomo startali s svojega stališča; pošlo je sve po starom vse je po starem, nič ni novega

podóben resembling, similar, alike, like

podóben kot jajce jajcu as like as two peas
na podóben način likewise, in like manner
podóbni trikotniki similar triangles pl
bolj podóben bogu kot človeku more like to god than man
podóbna sta si they are cast in the same mould
biti podóben to be alike, to look like, to resemble, to bear a likeness (ali resemblance) (komu to someone)
podóbna vsota a similar sum, a like amount
biti komu zelo podóben to bear (ali to have) a strong resemblance to someone
fant je podóben očetu the boy takes after his father
podóben ti je kot jajce jajcu he is the dead spit and image of you
niti najmanj si nista podóbna there is not the slightest resemblance between them
to mu ni prav nič podóbno that is very unlike him
to je (čisto) njemu podóbno that is just like him
portret je čisto podóben originalu (osebi) the portrait is a speaking likeness
in (ali) podóbno and (or) suchlike, and (or) the like
briga se le za (mar so mu le) karte, biljard in podóbno he cares for nothing but cards, billiards and suchlike

pogréšati to miss; to do without

lahkó pogréšati to spare, to do (ali manage) without
dve osebi se pogrešata two persons are missing
zelo ga pogrešamo we badly miss him
zelo jih bomo pogrešali we shall much regret their loss
ne morem pogréšati te knjige I can't do without this book
lahkó pogrešam njegove nasvete I can do (ali manage) without his advice
lahko pogrešaš (svoj) avto danes? can you spare the car to-day?
zdaj ne moremo pogréšati nobenega delavca we can ill spare any hands now
lahko pogrešam (se odrečem, sem brez) I can dispense with
ničesar ne pogrešam (nič mi ne manjka) I lack nothing

point² [pwɛ̃] adverbe

je ne te hais point ne sovražim te
point du tout nikakor ne, prav nič
point d'affaire! se ne da nič narediti!

pomaga|ti (-m)

1. človeku: helfen (priti dol hinunterhelfen, herunterhelfen, gor hochhelfen, emporhelfen, heraufhelfen, hinaufhelfen, naprej weiterhelfen, nazaj zurückhelfen, noter hineinhelfen, hereinhelfen, ven hinaushelfen, heraushelfen)
pomagati komu na noge (jemandem) auf die Beine/Füße helfen (tudi figurativno)
pomagati komu obleči plašč (jemandem) in den Mantel helfen

2. (biti v pomoč/ priskočiti na pomoč) človeku: (jemandem) Hilfe leisten, beistehen, Beistand leisten; (priskočiti na pomoč) beispringen, pri kakem nujnem delu: aushelfen, pri delu: mit anfassen
pomagati do česa verhelfen zu

3. (biti v pomoč) pri delu, organizaciji ipd.: sich nützlich machen, behilflich sein, mithelfen (bei), Hilfe leisten

4. državi, podjetju, društvu ipd.: behilflich sein, Beistand leisten, Hilfe leisten, an die Hand gehen

5. v neugodnem položaju: Abhilfe schaffen

6.
malo pomagati (pogoljufati) nachhelfen

7. pri čem slabem, pri kaznivem dejanju: Handlangerdienste leisten
pomagati pri pobegu Fluchthilfe leisten
|
pripravljenost pomagati die Hilfsbereitschaft
pripravljen pomagati hilfsbereit, hilfswillig
znati si pomagati sich zu helfen wissen
tu nič ne pomaga es ist nichts zu machen
to mi nič ne pomaga damit ist mir nicht gedient
Bog pomagaj! Helf Gott!
pomagaj si sam selbst ist der Mann

pomágati to help, to aid, to assist; to support, to succour, to lend a hand; to be of assistance, to sustain, to relieve, to back up, figurativno to give a hand; (koristiti) to avail, to be of avail, to profit, to be good for, to be of use; (sredstvo, zdravilo) to remedy, to cure, to be efficacious

pomágati si to find a way (iz težave out of a difficulty)
sam si pomágati to help oneself, to shift for oneself
pomágati si brez česa to go without something
moram si pomágati, kot vem in znam I must shift as well as (ali as best) I can
moram si pomágati s slovarjem I have to use the dictionary
pri hoji si pomaga s palico he walks with the help of a stick
ne si znati pomágati to be at a loss
ti si znaš pomágati (si iznajdljiv) you are resourceful
pomágati si medsebojno to aid (ali ta help, to assist) one another (oziroma each other) mutually
pomagaj si sam in bog ti bo pomagal God helps those who help themselves
prisiljeni smo, da si pomagamo, kot vemo in znamo we are reduced to expedients
on si zna pomágati na vse načine he knows all the answers, he's up to all the tricks
kaj to pomaga? (čemú to?) what is the use of it?
tu se ne da nič pomágati it can't be helped
temu je lahkó pomágati this is easily remedied
kaj pomaga razlagati? what is the use of explaining?
to nam prav nič ne pomaga that does not help us a bit
ne vem si več pomágati I am at my wits' end, I do not know what to do
kaj pomaga to? what is the use of that?, arhaično what will it avail?
to mi nič ne pomaga that leaves me no better off, I am no better off for it
kaj ji bo to pomagalo? what good will it do her?
pomágati komu do česa to help someone to get something
vam nekoliko pomagam? may I offer you some assistance?
hočete, da vam pomagam? shall I give you (ali lend you) a hand?
pomagaj mi, da vstanem! help me up!
pomagal ji je preko potoka he helped her across the stream
pomagal sem mu nesti paket I helped him to carry (ali I helped him with) his parcel
vse skupaj ni nič pomagalo it was all no use
vse moje pritožbe mi niso nič pomagale all my complaints were useless (ali of no avail)
tako mi bog pomagaj! so help me God!
pomagali so mi na noge they helped me up, they helped me back on my feet
pomágati vdovi in siroti to befriend the widow and the orphan
to zdravilo mi je pomagalo this medicine has done me good
komur ni svetovati, temu ni mogoče pomágati he who cannot be advised, cannot be helped; where counsel fails no cure prevails

pomágati aider, assister, secourir, seconder, épauler, donner un coup d'épaule (ali de main) , servir, prêter son secours (ali son aide, son assistance) ; (zdravilo) remettre, soulager

pomagati komu aider quelqu'un, soulager (ali assister, seconder, secourir) quelqu'un, donner (ali prêter) la main à quelqu'un, donner un coup de main (ali d'épaule) à quelqu'un; tendre la perche (ali le bras, la main) à quelqu'un; épauler quelqu'un, prêter aide à quelqu'un, prêter son appui à quelqu'un
pomagati nesti aider à porter
pomagati komu pri delu aider quelqu'un dans ses travaux, assister quelqu'un dans son travail
pomagati komu (zopet) na noge (figurativno) remettre quelqu'un à flot, remettre quelqu'un sur pied, mettre quelqu'un sur la voie
pomagati komu iz stiske in zadrege (figurativno) tendre la perche à quelqu'un, tirer quelqu'un d'embarras (ali d'affaire)
pomagati komu iz zadrege tirer quelqu'un d'embarras
pomagati si s čim s'aider de quelque chose
pomagati si medsebojno se prêter secours l'un à l'autre, s'aider mutuellement, se prêter mutuellement assistance (dans l'épreuve), s'entraider
pomagati si s slovarjem s'aider du dictionnaire
znati si pomagati se tirer d'affaire, figurativno savoir nager, (v stiski) savoir se débrouiller
ne znati si več pomagati ne plus savoir que faire (ali comment s'en sortir, à quel saint se vouer)
kaj pomaga? à quoi bon?, à quoi cela sert-il?
nič več se ne da pomagati il n'y a plus rien à faire
temu se da pomagati il y a remède à cela
tu ne morem nič pomagati je n'y peux rien (faire)
tu se ne da nič več pomagati il n'y a plus moyen d'y remédier, c'est sans secours

pomágati ayudar, prestar ayuda ; (v sili) auxiliar (ali socorrer) (komu a alg) ; asistir, secundar a alg ; (podpirati) apoyar a alg

pomagati komu pri čem ayudar a alg en a/c
Vam smem pomagati? ¿le ayudo?
pomagati nesti ayudar a llevar
pomagati komu iz stiske ayudar a alg a salir de un apuro
pomagati pri pobegu ayudar en la fuga
pomagati proti (med) ser bueno para, ser eficaz contra
znati si pomagati saber arreglarse (fam manejarse) bien; ayudarse; saber cuidar de sí
tu se ne da nič pomagati esto ya no tiene remedio
kaj pomaga tarnati? ¿de qué sirve lamentarse?
nič ne pomaga, iti moramo nos guste o no, tenemos que irnos
s tem mi ni nič pomagano con eso no se me ayuda en nada
pomagati komu v stiski auxiliar (ali socorrer) a alg necesitado de ayuda
tako mi bog pomagaj! ¡así Dios me salve!
bog nam pomagaj! ¡Dios nos asista!

pomémben important, significant; notable; noteworthy; imposing; momentous; consequential; meaningful

zelo pomémben človek a man of importance
pomémben dogodek significant event
pomémbno (službeno) mesto an important post
pomémbna osebnost a personage of great significance (ali consequence)
nič pomémbnega nothing to speak of, nothing particular, of little consequence
delati se pomémbnega to put on an impressive air

pomeni|ti [é] (-m)

1. bedeuten; heißen; (biti)
pomeniti isto kot hinauslaufen auf (auf dasselbe hinauslaufen), (einer Sache) gleichkommen, gleichbedeutend sein mit
to pomeni/kar pomeni … das heißt …
to že nekaj pomeni das will schon (etwas) heißen

2. (biti pomemben) besagen (to nič ne pomeni das besagt nichts), auf sich haben; predstavljati: darstellen, vorstellen
veliko/malo pomeniti komu (jemandem) viel/wenig ausmachen

pomeníti signifier, vouloir dire ; (biti važen) importer, compter; présager

nekaj pomeniti compter
to nič ne pomeni cela ne signifie rien, cela n'a pas d'importance, cela ne compte pas
to ne pomeni ničesar dobrega cela ne présage (ali n'annonce) rien de bon, cela n'est pas bon signe
ona mi pomeni vse elle est tout pour moi

poméniti to mean; to signify; to be a sign of; to matter; to be of importance; to denote, to indicate; to express, to stand for

kaj pomeni to? what does that mean?
kaj pomeni ta beseda? what does this word mean?
ne vem, kaj to pomeni I don't know what this means
to ne pomeni nič it is of no consequence
to ne pomeni nič dobrega this augurs no good
kaj pomeni ta simbol? what is the meaning of that symbol?
to ne pomeni mnogo there is not much in that
kaj pomeni to vaše vedenje? what do you mean by such behaviour?
jaz malo pomenim svojim otrokom I matter little to my children

poméniti significar; querer decir ; (biti važen) importar ; (označevati) denotar, representar

kaj naj to pomeni? ¿qué quiere decir esto?, fam ¿con qué se come eso?
to nič ne pomeni eso no significa nada; no tiene importancia
to nekaj pomeni (fig) fam aquí hay gato encerrado
ona mi pomeni vse ella lo es todo para mí