Franja

Zadetki iskanja

  • postojánka poste moški spol , position ženski spol

    postojanke les lignes ženski spol množine
    naprej pomaknjena postojanka poste avancé
    sprednja (bojna) postojanka avant-poste moški spol
  • postojánka voj puesto m

    naprej pomaknjena postojanka puesto avanzado
  • pošiljátev envoi moški spol , expédition ženski spol

    pošiljatev s kamionom, z letalom, po morju, po železnici expédition par camion, par avion, par mer, par chemin de fer
    pošiljatev naprej (pisma, pošte ipd.) réacheminement moški spol
    pošiljatev pošte z ladjo postage moški spol
    stroški za pošiljatev frais moški spol množine d'expédition
  • potiska|ti1 (-m) potisniti (langsam, immer wieder) (nach vorne, weiter) schieben (naokoli herumschieben); ljudi s prerivanjem: drängeln, drängen (stran abdrängen, v kaj hineindrängen); drücken; (gnati) treiben (navzdol [abwärtstreiben] abwärts treiben, naprej [vorwärtstreiben] vorwärts treiben); tehnika pressen, drücken (navzdol niederdrücken, v kaj einpressen in, pressen in)
  • potískati1 (-am) | potísniti (-em) imperf., perf.

    1. spingere:
    potiskati naprej, nazaj, noter, ven spingere avanti, indietro, dentro, fuori
    potiskati čoln v morje spingere l'imbarcazione nel mare
    potisniti naboj v cev spingere la cartuccia in canna
    pren. potiskati na obrobje emarginare

    2. costringere:
    potiskati državo v izolacijo costringere un Paese a isolarsi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    potisniti komu nož med rebra pugnalare qcn., accoltellare qcn.; piantare, conficcare il coltello tra le costole a qcn.
    pren. potisniti vprašanje na stranski tir non discutere più del problema
    pren. potiskati kaj v pozabo mettere qcs., far cadere qcs. nel dimenticatoio
    potisniti koga v zakon costringere uno a sposarsi
  • potískati, potísniti empujar

    naprej potiskati mover hacia adelante
    nazaj potiskati mover hacia atrás
    potiskati klobuk v čelo calarse el sombrero
  • pot|ovati1 (-ujem) reisen, umherreisen, auf Reise sein; (domov heimreisen, naprej weiterreisen, okoli/naokoli herumreisen, po neki deželi ein Land bereisen, tja, do cilja hinreisen, za kom/čim (jemandem) nachreisen)
    veliko potovati umfangreiche Reisen unternehmen
    potovati od kraja do kraja artisti, pevci: tingeln
    potovati skozi auf der Durchreise sein, durchreisen
    potovati z ladjo eine Schiffsfahrt unternehmen
    rad potovati reiselustig sein
  • pot|ovati2 (-ujem) fizika, živalstvo, zoologija wandern (naprej weiterwandern); (premikati se naprej) fortschreiten
  • pousser [puse] verbe transitif suniti, poriniti, tirati, gnati; poganjati, priganjati; potiskati; podaljšati, nadaljevati; familier izreči; zabiti; verbe intransitif poganjati, rasti; napredovati; nadaljevati pot; vreti (vino); iti (jusqu'à do), iti tako daleč da ...

    se pousser preriniti se, utreti si pot; siliti (se) naprej
    pousser son avantage izkoristiti svojo prednost
    pousser quelque chose à bout gnati kaj do kraja, na ostrino
    pousser des cris kričati, vpiti
    pousser à fond (automobilisme) dati poln plin
    pousser au large oddaljiti se od brega
    pousser quelque chose au noir črno slikati, črno videti kaj
    il va comme on le pousse (figuré) on nima nobene svoje volje
    pousser la porte au nez de quelqu'un zaloputniti komu vrata pred nosom
    pousser quelqu'un de questions obsuti koga, navaliti na koga z vprašanji
    pousser des racines pognati korenine
    pousser la raillerie trop loin gnati šalo predaleč
    pousser des recherches poglobiti raziskovanje
    pousser à la roue (figuré) pridno pomagati
    pousser des soupirs vzdihovati
  • povedati [é] (povem)

    1. sagen, pesem, na pamet: aufsagen
    povedati resnico die Wahrheit sagen
    ni moči povedati es ist nicht zu sagen …
    povedati na pamet aus dem Kopf aufsagen
    do konca: aussprechen, ausreden (pusti, da povem [laß] lass mich ausreden)
    povedati brez ovinkov Klartext reden
    na kratko povedati sich kurz fassen, nicht viele Worte machen
    ne moči povedati česa: (etwas) nicht über die Lippen bringen
    odločno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
    pošteno jih povedati komu deutlich werden, (jemandem) gehorig die Meinung sagen
    v obraz povedati (jemandem (etwas)) ins Gesicht sagen, auf den Kopf zusagen

    2. zgodbo, potek: erzählen, s svojimi besedami - zgodbo romana ipd.: nacherzählen
    naprej povedati še komu: weitersagen, wiedererzählen
    uvodoma povedati vorwegschicken, vorwegsagen
    jokaje povedati komu kaj: (jemandem (etwas)) vorweinen, vorheulen

    3. (sporočiti) mitteilen; (navesti) številke, podatke: angeben

    4.
    vse povedati (izdati) auspacken

    5. podatki, številke: besagen, schließen lassen
    |
    Povej! heraus mit der Sprache!/heraus damit!
    vredno, da se pove erzählenswert
    če odkrito povem offen gestanden
    povej mi, s kom se družiš in povem ti, kdo si sage mir, mit wem du umgehst, und ich sage dir, wer du bist
  • povédati dire, raconter, rapporter, conter ; familiarno chanter

    ne povedati taire
    na kratko povedati être bref, s'expliquer en peu de mots
    na pamet povedati réciter par cœur
    povedati banalnosti (ironično) dire des vérités premières
    povedati brez ovinkov parler franc(hement) (ali ouvertement, sans détours, sans ambages)
    povedati komu nekaj krepkih en dire des dures à quelqu'un
    povedati resnico dire la vérité, dire vrai
    povedati komu resnico v obraz dire son fait à quelqu'un
    povedati svoje ime (priimek) se nommer, décliner son nom
    povedati svoje mnenje dire son avis, émettre (ali exprimer, manifester) son opinion
    povedati zgodbo raconter une histoire
    brezobzirno povedati svoje mnenje dire carrément son avis (ali sa façon de penser), ne pas y aller par quatre chemins, ne pas l'envoyer dire
    komu povedati svoje mnenje dire son fait (ali ses quatre vérités) à quelqu'un, faire la leçon à quelqu'un
    komu kaj na uho povedati dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un
    komu kaj strogo zaupno povedati dire quelque chose à quelqu'un dans le creux (ali dans le tuyau) de l'oreille
    naprej povedati redire
    imeti mnogo povedati (en) avoir long à conter
    imeti vedno kaj povedati (familiarno) avoir de la conversation
    tajnost se ne sme povedati naprej un secret ne doit pas se répéter
    tega vam (žal) ne bi znal povedati je ne saurais vous le dire
    o tem bi jaz lahko veliko (marsikaj) povedal j'en sais quelque chose, je pourrais vous en dire des nouvelles
    česa ne poveste! vous en dites de belles!
    ne povejte tega njemu naprej n'allez pas le lui redire
  • povêsti (povedem) conduire, mener

    povesti naprej mener en avant
  • povléči (-vléčem)

    A) perf.

    1. tirare:
    povleči za zvonec tirare il campanello
    povleči koga za lase tirare i capelli a qcn.
    povleči mreže tirare le reti
    povleči naprej, nazaj, ven tirare avanti, indietro, fuori
    povleči k sebi, na svojo stran tirare a se, dalla propria parte
    povleči nase (obleči) vestire, indossare, infilare, mettere

    2. (zajeti in spraviti vase)
    povleči dim tirare una boccata
    povleči požirek fare un sorso

    4. pren. attirare, attrarre, trascinare:
    povleči na kriva pota trascinare sulla cattiva strada

    5. pog. (odložiti) rimandare

    6. nareč. (pobranati) erpicare

    7. redko (zapihati) soffiare, tirare; pog. pren.
    povleči dreto russare, ronfare
    povleči koga za nos ingannare, fregare qcn.
    povleči koga za ušesa tirare le orecchie a qcn.

    B) povléči se (-vléčem se) perf. refl. pog. ritirarsi
  • požírati (-am) | požrêti (-žrèm)

    A) imperf., perf.

    1. inghiottire, ingerire, ingoiare, ingollare, deglutire, trangugiare:
    požirati hrano, tekočino inghiottire, ingurgitare, trangugiare il cibo, le bevande; ekst. divorare
    požirati s pogledom divorare con lo sguardo

    2. ekst. inghiottire, smaltire, assorbire:
    kanal ne požira več il canale è intasato, occluso
    trg proizvodnje ne požira il mercato non è in grado di smaltire la produzione

    3. pren. inghiottire, ingoiare, trangugiare, mangiare:
    požirati solze inghiottire le lacrime
    požirati nasilje ingoiare soprusi
    požirati besede (slabo izgovarjati) mangiare le parole
    požirati žalitve, jezo inghiottire offese, trangugiare la bile

    4. pren. divorare, consumare, distruggere:
    dejavnost, ki požira veliko denarja un'attività che divora somme enormi
    plamen požira poslopje le fiamme divorano lo stabile
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    artist požira meč il giocoliere ingoia la spada
    avto je požiral kilometre l'automobile divorava i chilometri
    učenci kar požirajo učiteljeve besede gli scolari pendono dalle labbra del maestro
    požirati knjige leggere avidamente
    pren. požirati sline avere l'acquolina in bocca
    uši ga bodo požrle è pieno di pidocchi
    kar naprej, saj vas ne bomo požrli avanti avanti, non vi mangiamo mica
    požreti besedo rimangiarsi la parola, venir meno alla parola
    požreti koga živega avercela con qcn.
    požirati živce komu innervosire qcn., far saltare i nervi a qcn., dare ai nervi a qcn.

    B) požírati se (-am se) | požreti se (-žrém se) imperf., perf. refl. rodersi, arrovellarsi; ekst. litigare:
    požirati se od jeze mangiarsi il fegato
    ne bom se mešal, naj se sami med seboj požrejo io non mi impiccio: se la vedano tra loro
  • prae-ceps (stlat. praecipes: Enn., Pl., Prisc.) -cipitis (prae in caput; iz *prae-caput-s, gen. praecipitis iz *prae-caputis (-capitis))

    I. adj.

    1.
    a) strmoglav; z glavo navzdol, na glavo, naglavíčki (adv.): aliquem praecipitem dare (in pistrinum) Ter. ali deicere (de porticu in forum) Ci. ali mittere (de muro) Auct. b. Hisp. ali proicere (in undas) V. strmoglaviti koga, vreči koga na glavo (z glavo naprej), se praecipitem dare (tecto) H., semet ipsi in pelagus ex certa rupe praecipites dant Mel. ali se praecipitem iacere (e vertice scopulorum) Cat. strmoglaviti (se), vreči se, ruente equo praeceps ad terram datur L. strmoglavljen na tla, vržen (na glavo), zvrnjen na tla, utinam mi esset aliquid (= gladius), quo nunc me praecipitem darem Ter. kamor bi se vrgel = kamor bi se nasadil, ab equo praeceps decĭdit in arva O., ire praecipitem in lutum Cat.
    b) metaf. navzdol (naprej) nagnjen (obrnjen), nagnjen, nagibajoč se, naslanjajoč se k čemu: Amm. idr., palmites Col., nec cum praecipitem Oceani rubro lavit aequore currum V., sol praeceps in occasum L., praeceps in noctem diei tempus Cu., praecipiti iam die L. ko se je dan že nagibal k večeru, aestas S. iztekajoče (končujoče) se poletje, autumnus Amm.
    c) (o čustvih, strasteh) nagnjen k čemu, dovzeten za kaj: Suet. idr., praeceps in avaritiam et crudelitatem animus L., praeceps ingenio in iram erat L., animus ad flagitia praeceps T., praeceps ad explendam cupidinem S.

    2. (o krajih) strm, prepaden, nagnjen, brežen, navzdolnji, navzdol usmerjen (vodeč): via Ci., fossae V., saxa L., praeceps et abrupta rupes Cu., murus in salum praeceps Cu., locus praeceps et declivis C.; pren.: iter ad malum praeceps et lubricum Ci.; metaf. poguben, škodljiv, neugoden, nevaren: remedium Cu., tempus O., praeceps periculo victoria L. dvomna, dvomljiva, pomisleka vredna, premisleka (pomisleka) potrebna.

    3. (na vrat na nos) hiteč, hiter, nagel, uren, jadrn, bežeč, ubežen; nagloma, (na)hitro, nepričakovano, nenadoma, na slepo, naključno, nenačrtno (adv.): cursus Cu., ventus O., amnis H. hitro tekoča, columbae V. bežeči, begotni, nox O. hiteča, hitro minevajoča, profectio Ci., praeceps curru desilit O., praeceps amensque cucurri O., praecipites se fugae mandabant C., praecipitem agere (poditi, preganjati, goniti, drevíti) aliquem C., Ci., in gloriam praeceps agebatur T. je drvel, je drevil, per mala praeceps fertur H. slepo drvi, collega in causam praeceps erat L.; metaf. prenagel (prenagljen), prehiter, preveč uren (jadrn), preuren, prejadrn, nepremišljen, nepreudaren, vročekrven, razvnet: Suet., homo in omnibus consiliis praeceps Ci., caecum et praecipitem ferri in causā Ci., vir praeceps animi (loc.) V., praeceps furor, oratio, celeritas dicendi Ci., praeceps vestra legatio fuit L.; subst. m: stoliditate quidam praecipites Amm. drzneži, drzoviteži; occ. (predik.) v pogubo idoč (hiteč): mulier praeceps luxuriā abierat S., ab inimicis praeceps agor S., agunt eum praecipitem poenae civium Romanorum Ci. ga je pogubila, ambitione praeceps datus est S., homo demens et ad poenam exitiumque praeceps Corn. nezadržno drveč v kazen in pogubo (kazni in pogubi nasproti), suo more praecipitem ire S. umreti, poginiti, praecipitem cadere S.

    II. subst. n strmina, „navzdolje“, glob(oč)ina, prepad, brezno: Plin., Sen. ph., Vell. idr., turris in praecipiti stans V., per praecipitia fugere L., in praeceps iacere T., in praeceps ferri O. ali deferri L. dol pasti; metaf. prepad = nevarnost: rem publicam in praeceps dederat L. je (bil) spravil (je (bil) pripeljal) na rob prepada = v skrajno (hudo, izjemno, veliko) nevarnost, levare aegrum ex praecipiti H.

    III. adv. praeceps v glob(oč)ino, v prepad: moles … immensam vim mortalium praeceps trahit T. potegne s seboj v globino; metaf.: eversio rei familiaris dignitatem ac famam praeceps dabat T. je spravila v nevarnost, je bila nevarna.
  • prae-posterus 3, adv. (praeposterus)

    1. (narobe) obrnjen, naroben, nepravi, napačen, nepravočasen (= ob nepravem času): praeposteris consiliis utimur Ci., gratulatio Ci., tempora Ci., praepostere (narobe, napačno, napak) agere cum aliquo Ci., quid tam perversum praeposterumve dici aut excogitari potest? Ci., ne quid perturbatum ac discrepans aut praeposterum sit Ci., nihil tam praepostere, tam incondite, tam monstruose cogitari potest Ci., litterae praeposterae (ne po vrstnem redu) redditae Ci. ep., ordo Lucr., frigus Sen. ph., omnia naturae legibus praepostera O. naravnim zakonom nasprotno, v nasprotju z naravnimi zakoni, natalis Plin. obrnjeni porod = porod, pri katerem se otrok rodi z nogami naprej, ficus Plin. ob nepravem času (= ali prezgodaj ali prepozno) rastoča, praeposteri aut praeproperi rigores Plin., praepostere calceum inducere Plin. narobe obuti čevelj (= obuti levi čevelj nam. desnega), praepostera et intempestiva oratio Plin. iun., dixi … sed, quamquam praepostere, reddetur Plin. iun., ambitio T., imperfecte atque praepostere atque inscite syllogismo esse usum Epicurum dicit (sc. Plutarchus) Gell., gradus, pondera, aetates dignitatesque dinoscere, ne in oratione praepostere, ut in temulento ac perturbato convivio, collocentur Fr., errorem hominibus intervenisse praepostere plurimis enuntiantibus Fest.

    2. metaf. narobe (napačno, napak, absurdno, nesmiselno, bedasto) ravnajoč, prekast: praeposteros habes tabellarios Ci., ut erat semper praeposterus atque perversus Ci., imperator Ci., homines S.
  • praetor -ōris, m (iz *prae-i-tor; praeīre) pravzaprav „predhajač“, „predhodnik“ od tod

    1. vodja, predstojnik, načelnik: praetor dictus, qui praeiret iure et exercitu Varr.; o načelniku (županu) mesta Lavinij: L.; o načelniku (županu) mesta Kapua: Ci.; o kartažanskih sufetih: N.; o rimskem konzulu kot vrhovnem sodniku: iis temporibus nondum consulem iudicem, sed praetorem appellari mos fuerit L.; prim.: regio imperio duo sunto, iique praetereundo, iudicando, consulendo praetores, iudices, consules appellantor Lex ap. Ci. Od tod praetor maximus L. = dictator.

    2. pretor = sodnik. Ko so l. 366 leges Liciniae Sestiae plebejcem prinesle pravico do konzulata, sta konzula izgubila sodna pooblastila; ta so zaupali posebnemu patricijskemu oblastniku, imenovanemu praetor. Pretor je bil uradni stanovski kolega konzulov in je v njuni odsotnosti imel v rokah najvišjo državno oblast. Ker pa so se sodni posli vse bolj množili, so mu l. 247 pridružili še drugega pretorja, ki so mu zaupali sodstvo v sporih rimskih državljanov s tujci; zato se je imenoval praetor peregrinus. Od tedaj so prejšnjega (prvega) pretorja imenovali praetor urbanus; ta je razsojal v zasebnih pravdah med rimskimi državljani, v javnih procesih pa le po naročilu rimskega ljudstva (lege populi). Od l. 337 naprej so tudi plebejci lahko postali pretorji. Po osvojitvi Sardinije l. 227 so Rimljani vsako leto volili štiri pretorje (dva izmed njih sta upravljala provinci Sardinija in Sicilija), od l. 197 pa še dva pretorja za Hispanijo. Ko so l. 149 uvedli quaestiones perpetuae (gl. pod quaestiō), se je položaj spremenil. Pretorji so eno leto službovali v Rimu kot predsedniki „stalnim zbornim sodiščem“ in so šele drugo leto odpotovali v katero od mirnih provinc kot propretorji (propraetores ali pro praetore), enako kot bivši konzuli v nemirne province kot prokonzuli (proconsules); zato je včasih praetor = propraetor Ci., celo = proconsul Ci. S številom sodišč je raslo tudi število pretorjev: v času Sule jih je bilo sprva 8, pozneje 10, v času Cezarja 16, za časa Avgusta 10, 14 in celo 18: Vell., Suet. V mestu je imel pretor 2, zunaj mesta 6 liktorjev. Kot predsednik (prvomestnik) sodišča je sedel v togi, obrobljeni s škrlatnim trakom (praetexta), na odru (tribūnal), in sicer na kurulskem stolu (sella curūlis), ob njem pa so sedeli sodniki na navadnih stolih (subsellia). Manjše in neznatnejše spore je obravnaval kjer koli in po hitrem postopku sam, brez prisednikov (ex aequo loco iudicare, de plano iudicare). Po nastopu službe je z odra (tribunala) razglasil svoj edictum (povzetek svojih pravnih načel za vse dvomljive primere) ter ga dal napisati na pobeljeno tablo (album) in javno objaviti. Poleg tega so mestni pretorji skrbeli tudi za vodenje javnih iger (ludi Apollinares, Circenses, Megalenses) in v letih, ko ni bilo cenzorjev, tudi za upravo javnih poslopij. V času cesarjev so bila pooblastila pretorjev dokaj omejena, ostala sta jim le skrb za izvedbo iger (cura ludorum) in opravljanje manj pomembnih pravnih poslov. Praetor primus Ci. pretor, ki je prvi izvoljen (kar je veljalo za častno znamenje ljudske naklonjenosti). Nekaj povsem drugega so praetores aerarii erárni prétorji = blagajniški ravnatelji, finančni uradniki, ki jih je uvedel Avgust; ta funkcija je obstajala do cesarja Klavdija: T., Suet.

    3. vojskovodja, poveljnik: veteres omnes magistratūs, quibus pareret exercitus, praetores appellaverunt Asc.; od tod legatus pro praetore C. poveljnikov namestnik (ko je imel imperium), praetor Thessaliae C. vojskovodja. Večinoma o nerimskih narodih: Ci. idr., decem praetores Atheniensium (= gr. στρατηγοί) N., praetor exercitūs Cu.; tudi praetor Syriae (= namestnik) Cu., praetor navalis Vell. pomorski poveljnik, admiral.
  • predel|ovati (-ujem) predelati (immer wieder, ständig, laufend) ➞ → predelati1,2
    predelovati naprej weiterverarbeiten
    ki predeluje … -verarbeitend
    (tobak tabakverarbeitend, umetne mase kunststoffverarbeitend, železo [eisenverarbeitend] Eisen verarbeitend)
  • prém -a, -o straight; direct; rectilineal, rectilinear

    prém, -a, -oo prislov straight
    v prém, -a, -oi črti in a straight line
    prém, -a, -oa steza straight path
    iti prém, -a, -oo naprej to go straight on
  • premakn|iti (-em) premikati bewegen, in Bewegung setzen; (pomakniti) rücken, verrücken (naprej vorrücken, nazaj zurückrücken), verschieben; (prestaviti) versetzen (mejnik ein Grenzzeichen versetzen); kazalce na uri: umstellen; sliko pri fotografiranju: verwackeln; figurativno zadeve ipd.: in Gang bringen, ins Rollen bringen, in [Fluß] Fluss bringen