Franja

noseč pridevnik
1. ponavadi v ženskem spolu (o stanju) ▸ terhes, várandós, állapotosNihče ni niti posumil, da je noseča, saj se ji trebušček sploh še ni poznal. ▸ Senki sem gyanította, hogy terhes, hiszen a pocakja még nem is látszott.

2. (o nošenju) ▸ hordozva, cipelveGerardo gre na skedenj in se po petih minutah vrne, noseč v rokah dve škatli. ▸ Gerardo kimegy a csűrbe, majd öt perc múlva két dobozzal a kezében tér vissza.
Spremljal ju je grajski pisar in nekaj oboroženih hlapcev, noseč na ramah dolge sulice. ▸ A várszolga és néhány felfegyverzett szolga kísérte őket, hosszú lándzsákat cipelve a vállukon.
Udeleženci so se na ulice podali ob petju in glasbi, noseč pisane zastave in balone. ▸ A résztvevők énekelve és zenélve, színes zászlókat és lufikat hordozva vonultak az utcára.

nosíti (-im)

A) imperf.

1. portare:
nositi kovček, vrečo portare la valigia, un sacco
nositi ranjenca portare, trasportare un ferito
nositi na glavi, v rokah, v košari portare in testa, in braccio, nel cesto
nositi naprodaj portare al mercato, a vendere

2. (povzročiti, da se kaj premika) portare:
veter nosi prah, dež il vento porta la polvere, la pioggia
avtomobile je na ovinku nosilo s ceste nella curva le automobili slittavano

3. (iti komu povedat) portare:
nositi vesele novice portare buone notizie

4. (povzročiti zadrževanje) portare:
kaj pa tebe nosi po naših krajih qual buon vento ti porta da queste parti?

5. (delati, da kaj prihaja na določeno mesto) portare:
bolnik s težavo nosi hrano k ustom il malato ha difficoltà a portare il cibo alla bocca

6. (prinašati) portare, apportare, causare, produrre; provocare:
trdili so, da jim nosijo kulturo affermavano di portargli la civiltà
to je nekaj, kar nosi smrt è qualcosa che provoca la morte

7. (imeti oblečeno, obuto) portare, indossare, vestire:
nositi čevlje, hlače portare le scarpe, i pantaloni
nositi lasuljo portare la parrucca
nositi očala, slušni aparat portare gli occhiali, l'apparecchio acustico

8. (imeti) portare, avere:
nositi brado, brke, dolge lase portare la barba, i baffi, i capelli lunghi
nositi denar pri sebi avere denaro

9.
nositi odgovornost za essere responsabile di
nositi posledice nečesa sentire, risentire gli effetti di

10. (ohranjati kaj v določenem položaju) portare:
nositi klobuk postrani portare il cappello sulle ventitré
nositi roke v žepu tenere le mani in tasca

11. (imeti plod v telesu) essere gravida, pregna:
ko samice nosijo, je lov prepovedan quando le femmine sono pregne è vietato cacciare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
luna ga nosi è sonnambulo; ekst. è uno squilibrato
noge ga več ne nosijo non si regge in piedi
šel je, kamor so ga noge nosile andò vagabondando senza una meta precisa
nobena puška ne nosi tako daleč nessun fucile porta tanto lontano
ni vreden, da ga zemlja nosi è un infame
nositi glavo v torbi, kožo naprodaj rischiare la vita, la pelle
nositi glavo pokonci camminare a testa alta
iron. nositi hlače portare i calzoni, comandare in casa
nositi očetovo ime portare il nome del padre
nositi že sedmi, osmi križ avere superato la settantina, l'ottantina
visoko nositi nos stare col naso ritto
pren. nositi roge portare le corna
stroške nosi prejemnik le spese sono a carico del destinatario
pren. nositi vodo v Savo portare vasi a Samo
nositi zastavo, zvonec essere il capobanda, il capofila
nositi vse komu na nos spiattellare tutto
nositi srce na dlani portare, avere il cuore in mano
nositi koga na rokah viziare, coccolare qcn.
nositi koga po zobeh tagliare i panni addosso a qcn.
teči, kolikor te noge nesejo correre a gambe levate
laže ga nosim, kot poslušam è un vero rompiscatole
nosi te vrag e va' al diavolo, all'inferno
PREGOVORI:
dokler prosi, zlata usta nosi il bisogno fa brav'uomo

B) nosíti se (-im se) imperf. refl.

1. portarsi, incedere

2. spostarsi; diffondersi

3. comportarsi:
nositi se ošabno, gosposko darsi arie, comportarsi da gran signore

4. vestirsi:
nositi se po najnovejši modi vestirsi alla moda

5.
dobro se nositi (biti trpežen, ne mečkati se) essere resistente, non gualcirsi

noten pridevnik
(o notah) ▸ kottaNa notnem stojalu je bilo nekaj notnih listov. ▸ A kottatartón néhány kottalap volt.

nótri adv. (per lo stato in logo) ➞ noter

1. (izraža stanje v zaprtem prostoru) dentro:
ostali smo zunaj, notri je zadušljivo siamo rimasti fuori perché dentro si soffoca
pog. biti notri essere nei pasticci, nei guai
biti (več let)
notri essere in prigione, in gattabuia
nekaj notri mi pravi, da ga ne bom več videl qualcosa dentro mi dice, ho il presentimento che non lo rivedrò mai più

2. notri iz (prav, čisto) proprio da:
volkovi so prihajali notri iz kočevskih gozdov i lupi venivano proprio dalle foreste di Kočevje

nouveau (nouvel), nouvelle [nuvo, vɛI] adjectif nov; drug; neizkušen; tuj; mlad, svež; masculin novinec; novost

à nouveau znova; commerce na nov račun
de nouveau znova, zopet
cidre masculin nouveau novi (letošnji) jabolčnik
habit masculin nouveau obleka po novi modi
nouvel habit nova (druga) obleka
ère féminin nouvelle nova doba
de nouvelle date novejšega datuma, novejši
pour une nouvelle période de 3 mois za nadaljnje 3 mesece
au nouvel an na novoletni dan
jusqu'à nouvel ordre do nadaljnjega
être nouveau dans quelque chose biti novinec, začetnik v čem
homme nouveau nov mož
nouvel homme drug človek
les nouveaux mariés masculin pluriel novoporočenca
le Nouveau Monde Novi svet (Amerika)
nouveau venu masculin novoprišlec
docteurs nouveaux učitelji novih (krivih) naukov
nouveaux docteurs novopečeni doktorji
du nouveau nekaj novega
voilà du nouveau! to je pa čudno!
qu'y a-t-il de nouveau? kaj je novega?

nòv (nôva -o)

A) adj.

1. nuovo, recente, novello:
nova cesta, hiša una strada, una casa nuova
nastanek novih držav formazione dei nuovi stati
jesti nov krompir mangiare patate novelle

2. (ki še ni bil v uporabi) nuovo:
nova obleka abito nuovo

3. (do nedavnega neodkrit, neznan) nuovo, mai visto, mai conosciuto prima; inedito:
nova zvezda stella nuova
iskati nove dogodivščine andare in cerca di nuove avventure

4. (ki sledi prejšnjemu, je namesto prejšnjega) nuovo:
ukrepi nove vlade le misure del nuovo governo

5. (nedavno vključen) nuovo; neo-:
novi učenci i nuovi scolari
novi diplomiranci i neolaureati

6. (ki se po lastnostih razlikuje od prejšnjega) nuovo:
novi tokovi v umetnosti le nuove correnti artistiche

7. (v primerniku, presežniku) nuovo, recente:
novejša slovenska literatura letteratura slovena recente
upoštevati najnovejša dognanja tener conto delle scoperte più recenti

8. pren. (tak kot pravi) novello:
on je novi Manet è un novello Manet
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. oznanjati novi evangelij predicare, diffondere un nuovo vangelo
obrniti nov list, novo stran voltar pagina
nov veter je zapihal tira un vento nuovo
biti nov od nog do glave, od glave do pete essere nuovo dal capo ai piedi
videti koga v novi luči vedere uno in una nuova luce
čakati novo leto fare il veglione di Capodanno
praznovati novo leto festeggiare Capodanno
gledati kakor bik v nova vrata strabuzzare gli occhi
lingv. nova beseda neologismo
nova ekonomska politika nuova politica economica, NEP
um. nova gotika neogotico
rel. nova maša messa novella
um., lit. nova romantika neoromanticismo
med. nova tvorba tumore
bibl. nova zaveza Nuovo Testamento
lit., film. novi realizem neorealismo
geogr. Novi Svet Mondo Nuovo
film. novi val nouvelle vague
hist. novi vek evo moderno
metal. novo srebro alpacca, argentone
agr. nov cepič reinnesto
nov pristaš proselito
med. nova tvorba tumore
film. nova verzija remake
nova vrstica capoverso
trg. nove pošiljke blaga arrivi, ultimi arrivi
bibl. Novi testament Nuovo Testamento
pren. novi član skupnosti neofita
ekon. novi menični upnik giratario
novi odlok controdecreto
novi poskus riprova
pren. novo ovrednotenje rivalutazione
bot. novo poganjanje rintallo
novo povelje contrordine
PREGOVORI:
nova metla dobro pometa granata nuova spazza bene tre giorni

B) nôvi (-a -o) m, f, n

1. novi il nuovo (capo ecc.):
novi je zelo strog il nuovo capo è molto severo

2. nova:
zapeti nekaj novih cantare varie nuove canzoni

3. novo il nuovo:
boj med starim in novim la lotta fra il vecchio e il nuovo

nuj|en² (-na, -no)

1. (ki se mudi) dringend, dringlich; eilig; eilbedürftig; (neodložljiv) vordringlich
zelo nujen brandeilig
nekaj/nič nujega etwas/nichts Eiliges
biti nujen (hudo se muditi) unter den Nägeln brennen
posebno nujen pogovor ein Blitzgespräch

2. (ekspresen) eilig, Eil-, Schnell- (dostava die Eilzustellung, naročilo der Eilauftrag, paket das Schnellpaket, [Expreßpaket] Expresspaket, pismo der Eilbrief, pošiljka die Eilsendung, Schnellsendung)
nujna dostava s kurirjem: die Eilbotenzustellung

3.
nujna zadeva ki se obravnava kljub dopustom: eine Feriensache

nul, le [nül] adjectif noben; neveljaven, ničev, brez vrednosti, brez učinka, nepomemben, za nič; sport neodločen; pronom nihče, nobeden, nikdo; masculin ničla; nepomembnost

sans nul doute brez (vsakršnega) dvoma, nedvomno
c'est un homme nul (on) je prava ničla
nulle part nikjer
nul et non avenu (juridique) neveljaven
testament masculin nul neveljavna oporoka
élève nul nesposoben dijak
être nul en mathématiques biti zelo slab v matematiki
faire match nul (sport) igrati neodločeno
déclarer nul proglasiti za neveljavno
à l'impossible nul n'est tenu nihče ni obvezan storiti nekaj nemogočega
nul n'est prophète en son pays nihče ni prerok v svoji domovini

numerō² -āre -āvī -ātum (numerus)

1. šteti, prešte(va)ti, (z)računati: singulos Ci., aliquem a se (začenši pri sebi) primum Ci., consule et numera (sc. senatum) Ci. ep. vprašaj in preštej (te besede je na konzula naslovil senator, ki je hotel preprečiti kak senatski sklep, ker je menil, da senat ni sklepčen, ker ni polnoštevilen), si ex reis … ex rebus (po tožencih … po stvareh) numeres Ci., n. pecus V., O., aliquid per digitos O. ali digitis Suet. na prste (pre)šteti, originem libertatis inde n. L., in homine ossa numerantur T. se dajo šteti; occ.
a) numerantur pectine hordae Iuv. strune se ubirajo.
b) šteti = imeti: donec eris sospes, multos numerabis amicos O., veterani tricena stipendia numerantes T. ki imajo za sabo po 30 vojnih let.

2. našteti = izplačati: societates magnam pecuniam numerare coegit C., stipendium militibus n. Ci., a quaestore praetor numeravit, quaestor a mensa publica, mensa ex vectigali (pretor po kvestorju, kvestor po državni banki, banka iz davka) Ci.; od tod
a) pt. pf. numerātus 3 naštet, izplačan, torej gotov = v gotovini, v zvenečem denarju (cvenku): a quocum Laco pecuniam numeratam accepisset N., utebatur uxorio dote numerata Ci.
b) subst. numerātum -ī, n gotovina: extra numeratum XII milia pondo argenti L., numerato solvere Ci. ali relinquere in numerato Plin. v gotovini; metaf.: in numerato habere aliquid Augustus ap. Sen. rh., Q. imeti kaj pripravljeno.

3. našte(va)ti = navesti (navajati): dies deficiat, si velim numerare, quibus bonis male evenerit Ci., a Chao divûm numerabat amores V. = je pripovedovala, auctores suos n. Ph.

4.
a) šteti med kaj, prište(va)ti komu, čemu, kam; v raznih skladih: n. inter honestos homines Ci., inter decemviros L., inter amicos O., inter viros optimos numerari Ci., numerare aliquem in primis Ci., voluptatem in bonis Ci., mortem in beneficii loco Ci. šteti za dobro, imeti za nekaj dobrega, voluptatem nullo loco numerant Ci. štejejo za nič, nič ne cenijo, Platonem ex (k) vetere illa Academia n. Ci., ne post Caecinam numereremur T. da se ne zapostavimo Cecini = da se Cecini ne da prednost pred nami.
b) upoštevati, ceniti, čislati: bello numerandus Hamilcar Sil. v vojni upoštevan = bojevit; v act. z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom. = šteti, imeti koga za kaj, čislati, spoštovati, častiti koga kot kaj: n. caelum etiam deum Ci., singulas stellas deos Ci., Sulpicium accusatorem suum numerabat, non competitorem Ci., ipsi gravissimi cives numerantur Ci., ipse honestissimus inter suos numerabatur Ci. je veljal za najbolj poštenega med svojci, ut … omnes deinceps conditores partium certe urbis … numerentur L.

numerus -ī, m (< *nomeros < *nomesos, indoev. kor. *nem- šteti, urejati; prim. gr. νέμω delim, νομή razdelitev, νομός okraj, νόμος zakon, νόμισμα običaj, šega, odredba, običajna denarna valuta, lat. nummus, lit. núoma, nuõmas = let. nuõma obresti)

I.

1. del kake celote, člen, ud: perque suos intus numeros componitur infans O., animalia trunca suis numeris O., deese numeris suis O. pomanjkljiv, nepopoln biti, officium omnes numeros habet Ci. ima vse, kar je treba za popolnost, je dovršena, elegans omni fere numero poëma Ci. v vsakem oziru, v vseh ozirih; tako tudi: quid omnibus numeris praestantius? Q.; expletus omnibus suis numeris et partibus Ci. ali numeris omnibus absolutus Plin. iun. v vseh svojih delih polnokrven = popoln, dovršen, omnibus oratoriis numeris absolutus Q. v vsakem govorniškem oziru (= v vseh pogledih govorništva) dovršen, numerorum esse omnium Petr. popoln, dovršen biti.

2. occ. del kake enakomerno razdeljene celote
a) kakega meseca = razdobje, obdobje, dan: luna alternis mensibus XXX implebit numeros, alternis vere detrahet singulos Plin.
b) kake glasbe = glasbena razdelitev, glasbena razčlenitev, udarec, takt, mera, ritem, glas, ton, napev, melodija: histrio si paulum se movit extra numerum … exsibilatur Ci. če je prišel (padel) malo iz takta, extra numerum procedere Lucr., in numerum exsultare Lucr. ali brachia tollunt in numerum V. ali ad numerum motis pedibus O. po udarcih, po taktu, tris tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., numeros memini, si verba tenerem V. napev, abloquitur numeris septem discrimina vocum V. = zaigra na svojo sedemstrunsko liro k taktu in napevu (plesalcev in pevcev), numeros intendere nervis V.; pl. numeri tudi o gibanju borcev, usklajenem po taktu: gibi, okreti, obrati, premiki, hod (hoja) po udarcih, po taktu: athleta, qui omnes iam perdidicerit a praeceptore numeros Q., numeri nexusque Sen. ph.; metaf. takt = red, pravilo: haec laudatio tibi procedat in numerum Ci. po taktu = v pravem redu, po volji, po godu, digerere in numerum (sc. carmina) V. v red spraviti, urediti, omnia sint paribus numeris dimensa viarum V. = razmik (presledek) med vrstami naj bo povsod enak, in numerum ali numero V. praviloma, redoma, ad numeros suos quidque exigere O. uravna(va)ti, urediti (urejati) vse po svojem pravilu, ibant aequati numero O. stopali so v enakem taktu, v enak korak, nil extra numerum fecisse H. ničesar netaktnega, ničesar nespodobnega.
c) v pesništvu člen verza, mera, ritem, verzna stopica, verzna mera, metrum, stih, verz: numeri ac modi Ci., bella quo scribi possent numero, monstravit Homerus H., (sc. Pindarus) numeris fertur lege solutis H. v pravil prostih ritmih, ritmih, ki so nevezani na pravila, anapaestus procerior quidam numerus Q., arma gravi numero ēdere O. v resnem metru, v šestomerih, v heksametrih; impares numeri O. elegijski verzi, elegijska dvostišja, elegični distihi, sex mihi surgat opus numeris, in quinque residat O.
d) v govorništvu umerjenost, mera, ritem, ubranost, skladnost, blagoglasje, harmoníja, harmóničnost: n. orationis (naspr. poëticus) Ci., ipsa membra sunt numeris vincienda Ci. se morajo vezati na ritem; (prim. še Ci. De oratore 3, 48). —

II.

1. število, številka nasploh: duo hi numeri Ci., n. minimus L., impar V., numero comprehendere res V. šteti, numerum inire C. prešte(va)ti, preračuna(va)ti, numerum interfectorum inire L. ali numerum copiarum inire Cu., numerum deferre C. ali exsequi L. število povedati, neque quam multae species nec nomina quae sint, est numerus V. ne da se (ni mogoče) prešteti, numerum subducere Cat.

2. (določeno) število: piratarum Ci., exercitūs numerus XII milium fuit N., supplevere ceteri numerum L., si suum numerum naves haberent Ci. svoje, tj. pravšnje število moštva; tako tudi: flecte ratem! numerum non habet illa suum O., ad numerum esse, mitti Ci. v polnem številu, polnoštevilen, obsides ad numerum miserunt C., ad eorum numerum Ci. v enakem številu, alios in numerum relinquere Sen. ph. da se izpolni (dopolni) število; pogosto v abl. limitationis numero po številu, po štetju, v vsem, vsega (vseh) skupaj: haec sunt tria numero Ci., oppida numero ad XII C., totidem numero C., numero quadraginta S., numero trecenti S., saepe numero C. često, pogosto.

3. konkr.
a) število, vrsta, množica, tolpa, krdelo: certus numerus nautarum Ci., maximus n. aratorum Ci. tolpa, numero copiarum fretus N., in hoc numero fuit N. med njimi, referre (sc. habere) in deorum numero Ci. šteti med bogove, navesti (navajati), omeniti (omenjati) med bogovi, bogovom prište(va)ti; toda: referre in deorum numerum Suet. uvrstiti med bogove, pobožiti, pobožanstviti, haberi in numero disertorum Ci. ali in septem sapientum numero N. biti prištevan komu, med koga, aliquem ducere in numero hostium C. šteti koga med sovražnike, qui in amicorum erant numero N. ki so bili izmed prijateljev, hunc ad tuum (= tuorum) numerum adscribito Ci. ep., adscribe me talem (= talium) in numerum Ci., legati ex suo (suorum) numero S. izmed svojcev, nec fuit in numero (sc. hominum) Lucr. ni nikdar živel, Phrahaten … numero beatorum eximit Virtus H.; (o snovnih, neštevnih stvareh) množina, obilica, (obilna) zaloga, kup, kopica: dico te … magnum numerum frumenti … Syracusis exportasse Ci., frumenti magnum numerum coëgit C., maximus vini numerus fuit Ci.
b) v cesarski dobi = vojaški oddelek (kot splošen izraz), oddelek vojske, krdelo, četa, večinoma v pl.: sparsi per provinciam numeri, multi numeri e Germania, numeri legionum T., distributi per numeros ali nondum distributi per numeros erant Plin. iun., revocare ad officium numeros Suet., multi numeri militum Ulp. (Dig.), militares numeri Amm. kohorte, milites, qui communem causam omnis sui numeri suscipit Amm.; pozneje numeri = cohortes: cohortes, quae nunc numeri nuncupantur Cass.

4. zgolj število (naspr. pravo bistvo, vrednost): nos numerus sumus H. „ničle“.

5. kot gram. t. t. število (ednina, dvojina, množina): Varr. in slovničarji, numeros, in quibus nos, singularem ac pluralem habemus, Graeci et δυικόν Q., est figura et in numero vel eum singulari pluralis subiugitur … vel ex diverso Q.

6. meton. večinoma v pl.
a) oštevilčene kocke: tres iactet numeros O., seu ludet numerosque manu iactabit eburnos O.
b) = gr. κατάλογος α) popis, spisek, imenik, seznam vojakov: nomen in numeros referre Plin. iun. vpisati v imenik vojakov, in numeris esse Icti. vpisan biti v vojaški imenik (v vojaško evidenco), in numeris esse desinere Dig. ne več biti vojak; extra numerum es mihi Pl. zame predstavljaš presežek, in metaf. = ti si zame postranska oseba (postranskega pomena), nate se ne oziram. β) zapis(ek), matična knjiga (matica, matrika), seznam, imenik civilnih in vojaških uradnikov: Cod. I.
c) matematika, astrologija: Sid. (Epist. 15, 79), Amm. (22, 16), cur Plato Aegyptum peragravit, ut a sacerdotibus barbaris numeros et caelestia acciperet? Ci., numeris sequentibus astra Stat.; pesn. tudi v sg.: Cl. (Mall. 130).
d) v sg. koledar: diei, quem quintum Iduum Augustarum numerus ostendit annalis Amm.
e) v sg. vrednost, ugled, veljava, sloves, položaj, mesto (ki ga kdo zavzema v kaki družbi): obtinere aliquem numerum Ci., nullo in oratorum numero Ci. neimeniten govornik, tuae coniugis pater homo nullo numero, nihil illo contemptius Ci., numero aliquo putare Ci. ceniti, čislati, hunc in numerum non repono Ci. ne jemljem v poštev, ne upoštevam, in aliquo numero et honore esse C. imeti nekaj ugleda in veljave (vpliva), nec fuit in numero Lucr.; v pl.: insignium numerorum tribuni Amm. z odličnimi (vojaškimi) čini; dvoumno: extra numerum es nihil Pl. (gl. zgoraj II., 6. b) α)); od tod abl. numero ali in numero z gen. = namesto koga, kot, za kaj: is tibi patris numero fuit Ci., in deorum numero venerandus Ci., privati militis numero N. kot navaden vojak (prostak), obsidum numero C. za talce, missis legatorum numero centurionibus C., deorum numero eos solos ducunt C. štejejo za bogove; occ. v sg. in pl. = dolžnost, služba, čast, dostojanstvo: verae vitae numeros modosque ediscere H., numeros sustinuisse novem O. (o telesni združitvi), ut suum munus numerum haberet O., quid iuvat … studia exercere Dianae et Veneri numeros eripuisse suos? O.
f) v pl. = tehtni vzroki, tehtni nagibi: alii quidam minores, sed tamen numeri Plin. iun. — Od tod adv. abl. numerō = po taktu, od tod

1. zdajci, takoj, prav, ravno, začasa, pravočasno, ob pravem času, zgodaj, hitro, urno: Caecil. fr., numero mihi in mentem venit Pl., neminem vidi, qui n. sciret Naev. ap. Fest., nimis n. Afr. fr., apes n. reducunt in locum unum Varr.

2. prezgodaj, prerano, prehitro: Acc. fr., Afr. fr., cur n. estis mortui? Pl., n. huc advenis ad prandium Pl.

nummus (slabše nūmus) -ī, m (sor. z numerus [gl. numerus] in z gr. νόμιμος zakonit, običajen; prim. gr. νοῦμμος srebrni novec, ki je bil v obtoku pri Dorcih v Italiji)

1. novec, denar, pénez, v pl. novci, denarci, denar: n. argenteus Varr. fr., Suet., Vulg., nummus in Gallia nullus Ci., n. asper Pers., Sen. ph., Suet. neobrabljen denar, plumbei nummi Pl. svinčen, tj. slab denar, nummi aurei Ci. zlati novci, zlatniki, zlati, nummi adulterini Ci., Fr. ponarejeni, utuntur omnes uno genere nummorum Ci., habere in nummis Ci. v gotovini, in suis nummis multis esse ali in nummis versari Ci. imeti svoj denar, bogat (premožen, petičen) biti, nummi, id ab Siculis Varr., pedisequi cum nummis secuti sunt N., virtus post nummos H., mercedem aut nummos undeunde extricat H. glavnico, nummo locare Plin. iun. ali nummis colere Dig. za denar.

2. sinekdoha
a) srebrni denar, najobičajnejši rim. denar v obtoku, nav. imenovan sēstertius, sestercij: n. sestertius Ci., L., Col., duobus milibus nummûm emere Ci., fiet eritque tuus nummorum milibus octo H., bis dena super sestertia nummûm H. nummo uno venire G. (Inst.).
b) kot grški novec = drahma, ponekod tudi = didrahma: emere, vēnīre nummo Pl.

3. metaf. v izraz malosti = belič, bor, cemper, krajcar, počen groš: si quid nummo sarciri potest Pl. za belič = za nekaj malega, nummus nullus cuiquam deductus est Ci., ad nummum convēnit Ci. ep. ujemalo se je do beliča, nummo sestertio alicui addici Ci.

Opomba: Gen. pl. nummorum in nummûm; pri Ci. nummorum = denarjev (denarja), nummûm = sestercijev.

običáj (osebni) habit, habitude, wont; (splošen) use, usage, custom

po mojem običáju according to my wont
dvorski običáj etiquette
trgovski običáj (uzanca) usance
splošno privzet običáj common practice
star običáj an old (ancient) usage
ukoreninjen običáj inveterate habit
običáji in navade habit and custom, arhaično use and wont
to mu je postal običáj it became a habit with him, this has grown habitual with him, it grew upon him
prekiniti z običájem to break a habit
priti iz običája to fall out of use (ali into disuse)
običáj nastane, vznikne custom springs up (ali arises)
drugi časi, drugi običáji other times, other manners
običájen habitual; customary; usual; wonted; common
nekaj običájnega a common (ali a usual) thing
to ni več običájno that's no longer the way
to pri nas ni običájno this is not the custom here
to je postalo običájno pri nas it has become the usual thing with us

običajno prislov
(v večini primerov) ▸ általában, rendszerint, szokás szerintBolezen običajno v nekaj dneh mine. ▸ A betegség általában néhány napon belül elmúlik.
Rehabilitacija je običajno dolgotrajen proces, ki pa daje dobre rezultate. ▸ A rehabilitáció rendszerint hosszadalmas folyamat, amely azonban jó eredményeket hoz.
Drugačna je od deklet, s katerimi se je običajno videval. ▸ Más, mint azok a lányok, akikkel rendszerint találkozott.
Napetost je večja kot običajno. ▸ Nagyobb a feszültség, mint általában.

object¹ [ɔ́bdžikt] samostalnik
predmet, stvar
ironično predmet posmeha ali usmiljenja; cilj, smoter, namen
slovnica objekt

no object brez pridržkov, postranska stvar (v oglasih)
money is no object denar ne igra vloge
salary no object plača je postranska stvar
what an object you are! kako pa izgledaš!
with the object of doing s.th. z namenom kaj narediti
to make it one's object to do s.th. zastaviti si cilj nekaj narediti
there is no object in doing that nesmiselno je to narediti
slovnica direct object objekt v tožilniku, direktni objekt

obljúbiti to promise; to give one's word; to give a promise; to pledge; to make a promise

obljúbiti nekaj nemogočega to promise the moon
obljúbiti zlate gradove to promise the earth
obljubili so mi nagrado I was promised a reward
on stori, kar obljubi he is a man of his word
on stori več, kot obljubi he is better than his word
obljúbiti in obljubo držati je dvoje it is one thing to promise and another to deliver, fine words butter no parsnips

obnes|ti se [ê] (-em se)

1. dobro, slabo, še kar: ausfallen

2. (prestati preizkušnjo) sich bewähren, le človek: seinen Mann stehen/stellen

3.
Xu se (nekaj) obnese X hat mit (einer Sache) Erfolg
Xu se (nekaj) ne obnese dem X geht (etwas) schief/bringt (etwas) keinen Nutzen

obrísati¹ (-ríšem)

A) perf. pulire, nettare; asciugare; astergere:
obrisati posodo asciugare le posate
obrisati prah pulire la polvere
obrisati nos pulire, pulirsi il naso
pren. obrisati koga po nosu dare un pugno (sul naso)

B) obrísati se (-ríšem se) | obrísati si (-ríšem si) perf. refl. pulirsi:
obrisati se pod nosom za nekaj restare a bocca asciutta, con un palmo di naso
vulg. s tem si lahko rit obrišeš con questo puoi pulirti il culo
pog. obrisati si smrkelj scaccolarsi

obtíčati to stick; to get stuck; to remain sticking, to stick fast

obtíčati v blatu to get stuck in the mud
obtíčati sredi poti to get stuck halfway (ali midway)
obtíčati v džungli to be stranded in the jungle
nekaj mi je obtičalo v grlu something is stuck in my throat
obtíčati sredi svojega govora to come to a halt (ali pogovorno to dry up, to get bogged down) in the middle of one's speech

odd¹ [ɔd] pridevnik (oddly prislov)
odvečen; lih, neparen, presežen, brez para, nadštevilen; priložnosten, prigoden; čuden, nenavaden, čudaški

an odd fish (ali fellow, stick) čudak
odd jobs priložnostni opravki, drobna dela
odd man priložnostni delavec
the odd man človek z odločilnim glasom (pri enakem številu glasov)
odd man out človek, ki je ostal brez para
odd and even igra na par in nepar
at odd moments (ali times) priložnostno, tu in tam
odd number liho število
odd months meseci, ki imajo 31 dni
odd years leta z lihim številom dni
twenty odd years nekaj čez dvajset let
it cost 5 pounds odd stalo je nekaj nad 5 funtov
ekonomija odd lot slab borzni zaključek; ameriško malenkostna množina

oddáljenost éloignement moški spol , recul moški spol , distance ženski spol , lointain moški spol

iz oddaljenosti à distance
v oddaljenosti dans le lointain, au lointain
zaradi oddaljenosti je hiša bila videti majcena l'éloignement faisait paraître la maison minuscule
nekaj let časovne oddaljenosti omogoča boljšo oceno rezultatov quelques années d'éloignement (ali de recul) permettent de mieux juger des résultats