Franja

nadzòr (-ôra) m

1. controllo; vigilanza; sorveglianza:
nadzor poslovanja il controllo della gestione
policijski nadzor controllo della polizia
posebni nadzor (nad družbi nevarno osebo) vigilanza speciale
ekon. nadzor nad cenami calmieramento
nadzor prek interne televizije videocontrollo
jur. prostost pod nadzorom libertà vigilata

2. (prevlada, oblast) predominio, supremazia

nadzórstvo control, inspection, supervision, superintendence; (del) survey

izvajati nadzórstvo nad to exercise control over
biti pod policijskim nadzórstvom to be under police surveillance

nadzórstvo (-a) n

1. controllo; sorveglianza:
publ. izgubiti nadzorstvo nad vozilom perdere il controllo della macchina

2. ispezione; intendenza; soprintendenza

3. predominio, supremazia

nagráda (-e) f

1. premio, ricompensa; taglia; knjiž. mercede:
mednarodna nagrada premio internazionale
Nobelova, Prešernova nagrada, nagrada Strega premio Nobel, Prešeren, Strega
izžrebati, razpisati nagrado estrarre, bandire un premio
denarna, tolažilna nagrada premio in denaro, premio di consolazione
najditelj naj izgubljeni predmet vrne proti nagradi si prega di restituire, dietro ricompensa, l'oggetto perduto
nad njegovo glavo je razpisana nagrada sul suo capo pende una taglia
razpisati nagrado za kom mettere una taglia su qcn.

2. compenso, onorario, spettanza

namésto

A) prep. invece di; invece che; in vece:
napisati pismo namesto matere scrivere una lettera invece della madre
podpiši namesto mene firma in vece mia
znesti se nad tovarišem namesto nad tekmecem sfogarsi sul compagno invece che sull'avversario

B) konj. invece di:
namesto da bi delal, postopa invece di lavorare va bighellonando

nápak wrong, wrongly, bad, badly; amiss

ni nápak! not bad!
nápak delati to do something wrong
nápak priti (biti nezaželen) to come amiss
nápak razumeti to misunderstand, to mistake
nápak uganiti, ugibati to guess wrong
ne bi bilo nápak zate (ne bi ti škodovalo) it would not be a bad thing for you
nekaj je nápak z njim there's something amiss with him
nápak stópiti (spotakniti se) to trip (čez, nad over)

napa|sti (-dem) napadati vojska angreifen (tudi figurativno): na cesti ipd.: (planiti nad) überfallen, herfallen über, iz zasede: jemandem auflauern, s skokom: jemanden anspringen; agronomija in vrtnarstvo škodljivci, bolezen rastlino: befallen; figurativno angreifen, jemanden anfeinden, (spustiti se v boj) losziehen (gegen/über), loslegen (gegen), jemandem aufs Leder rücken, (skočiti v hrbet) in den Rücken fallen

Narseus -eī in Narses -is, m Nársej, Nárzes

1. perzijski kralj 293—302 po Kr., Sasanid, l. 297 zmagovalec nad rim. cesarjem Galerijem Maksimijanom: Amm., Aur., Eutr.

2. Perzijec, l. 357 poslanec Sapora II. k cesarju Konstanciju II.: Amm.

nasilj|e srednji spol (-a …) die Gewalt; dejanje: die Gewalthandlung, die Gewalttat; (uporaba sile) die Gewaltanwendung; (nasilnost) die Gewalttätigkeit
povračilno nasilje die Gegengewalt
izvajati nasilje (nad) Gewalt üben, (jemanden/etwas) [mißhandeln] misshandeln
dejanje nasilja die Gewalthandlung, die Gewalttat, države, institucije: der Gewaltakt
grožnja z nasiljem die Gewaltandrohung
odpoved nasilju der Gewaltverzicht
figurativno to je nasilje nad resnico/dejstvi/zgodovino das tut der Wahrheit/den Tatsachen/der Geschichte Gewalt an

nasílje violence ženski spol , force ženski spol , coup moški spol de force, pression ženski spol

izvajati nasilje nad kom faire violence à quelqu'un

nasílje violencia f , brutalidad f

izvajati nasilje nad kom hacer violencia a alg

nāsus (nāssus) -ī, m (sor. z nāris, gl. nāris)

1. nos (kot telesni ud): Pers., Mart., Iuv., Hier. idr., naso clamare Pl. smrčati, n. acutus Pl., adunctus Ter., Suet., pravus H., collisus Sen. ph., nasus ita locatus est, ut quasi murus oculis interiectus esse videatur Ci., naso auribusque decisis L.

2. nos (kot vohalo) in meton. kot pojem, s katerim se izraža
a) bistroumna sodba = tanek nos, tanka (pretanjena, bistroumna) sodba, bistra razsodnost: non quia nasus illis nullus erat H.
b) porogljivost, porogljiv nos, porog, gnev, jeza: naso suspendis adunco ignotos H. ošabno vihaš nos (= visoko dvigaš nos) nad ljudmi preprostega rodu, suspendens omnia naso H. vsemu se rogajoč, excusso (= emuncto) populum suspendere naso Pers., ira cadat naso Pers., rabido ore fumantem nasum vivi temptaveris ursi Mart., tacito ridere naso Mart. s tihim porogom; od tod porogljiv dovtip, zabavljica, zabavljivka, satira: n. Atticus Sen. rh., Lucilius, qui primus condidit stili nasum Plin., non cuique datum est habere nasum Mart.

3. metaf. nos ali grlo kake posode, dulec: Mart. (14, 96), calix nasorum quattuor Iuv. — Starejša soobl. nāsum -ī, n nos: Pl., Luc. ap. Non., Vitr.

nātūrālis -e (nātūra)

1. k rojstvu sodeč, poroden
a) rojsten, roden: loca Col. rodila; subst. nātūrāle -is, n rodilo: Cels.; večinoma pl. nātūrālia -ium, n rodila (človeška in živalska): Cels., Iust. idr.
b) z rojstvom (s porodom) nastal = roden, pravi (naspr. adoptīvus): P. Scipio naturalis Pauli filius, adoptione Africani nepos L.
c) izvenzakonski, nezakonski (naspr. legitimus): pater, frater, soror Icti.

2. k naravi sodeč,
a) po naravi, po naravni poti nastal, naraven, priroden (naspr. fortuītus), samorasel, samoroden: mensis, dies, nox sunt naturalia, fortuita autem sacrificia, nuptiae Ci., n. situs (sc. Veiorum) L., n. saxum Col. samorasla, živa skala, aquae naturales Cael., naturalia lavacra calidiora Th. Prisc.
b) naraven, priroden = po naravi (po naravni poti) podeljen, prirojen, vrojen: n. bonitas N., naturali bono se defendere Ci., naturalem atque insitam in animis nostris inesse notionem Ci., neque naturali neque civili iure Ci. niti po naravnem niti po civilnem pravu, n. sensus Ambr.; naturale est alicui (z ut s cj.) rojena hiba (koga, komu) je, da: plerisque naturale, ut nictare non cessent Plin.; kot subst. n. α) = prirojena potreba: per simulationem naturalis cuiusdam urgentis Amm. češ da gre za zadovoljitev neke prirojene potrebe. β) = prirojen dar, nadarjenost, (prirojena) zmožnost, talent: si quid naturale forte non habeant Ci.
c) zakonom narave primeren (podrejen), naraven, priroden, naturen: mors Plin. naravna smrt; kot subst. n. pl.: naturalia anteponantur non naturalibus Ci. naravno naj se postavi nad nenaravno.
d) naraven, narave se tičoč, naravosloven, prirodosloven: quaestiones naturales Ci., historia naturalis Plin. naravoslovje, pars sapientiae naturalis Q. naravoslovje.
e) pravi, resničen (naspr. izmišljen): philosophi duos Ioves fecerunt, unum naturalem, alterum fabulosum Lact. — Od tod adv. nātūrāliter naravno, po naravi, prirodno: Plin., Q., euax verbum nihil significat, sed effutitum naturaliter est Varr., moles tenuis naturaliter obiecta C., alacritas naturaliter innata omnibus C. po naravi prirojena, nec vero umquam animus hominis naturaliter divinat Ci. sam po sebi, inter naturaliter dissimillimos crescebat odium Vell.

nauk samostalnik
1. (spoznanja; teorija) ▸ tanítás, tanDarwin na podlagi opazovanj s potovanja kasneje utemelji razvojni nauk. ▸ Darwin az utazásai során tett megfigyelései alapján később megalapozta a fejlődéstant.Vsaka verska skupnost ima pravico, da svoje knjige predstavlja ljudem in širi svoj nauk. ▸ Minden vallási közösségnek joga van bemutatni a könyveit az embereknek, illetve terjeszteni tanait.
2. (sporočilo ali nasvet) ▸ tanulságOtroci so opero razumeli kot pravljico z moralnim naukom, v kateri dobro slavi zmago nad zlom. ▸ A gyerekek erkölcsi tanulságot tartalmazó meseként értelmezték az operát, amelyben a jó győzedelmeskedik a rossz felett.Iz naučene lekcije raje potegnite nauk, ki vam bo prav kmalu zelo koristil. ▸ Inkább vonja le a tanulságokat abból, amit megtanult, és ez hamarosan nagy hasznára válik.
Nauk zgodbe je v tem, da hitrost lahko pelje v nesrečo. ▸ A történet tanulsága tehát az, hogy a gyorshajtás balesethez vezet.

Nautius 3 (prim. Nautēs) Návtij(ev), star rim. patricijski rod, od katerega so najbolj znani:

1. Sp. Nautius Rutilus Spurij Navtij Rutil, eden izmed patricijev, ki jih je l. 493 senat poslal k ljudstvu, ki se je izselilo na Sveto goro, konz. l. 488: L.

2. C. Nautius Rutilus Gaj Navtij Rutil, konzul l. 475, l. 458 drugič konzul, vojskovodja zoper Ekve, zmagovalec nad Sabinci pri Eretu: L.

3. Sp. Nautius Spurij Navtij, vojaški tribun pod konzulom Papirijem Kurzorjem; l. 293 se je proslavil v boju s Samniti: L.

nāvālis -e (nāvis) ladjin, ladijski; morski, pomorski, na (po) morju, obmorski, primorski: materia L., forma O., corona V. ali honor O. ladijski venec (ki prikazuje ladijske kljune; podeljevali so ga zmagovalcem v pomorskih vojnah), maritimus et navalis hostis Ci. sovražnik, ki pride po morju in na ladjah, castra navalia C. (= castra nautica) obmorski tabor = utrjen tabor na morskem obrežju, ki je imel nalogo varovati ladje in ščititi vojaške enote, ki so se izkrcavale na kopno, pogosto povezan z ladjami, potegnjenimi na suho, stagnum T. bazen za (zabavno) ladijsko bitko (prim. naumachia), scriba Fest. ladijski pisar, pons Amm. ladijski most, bellum Ci., Fl., pedestres navalesque pugnae Ci. bitke na kopnem in na morju, proelium n. (naspr. proelium terrestre) N., pugna L., certamen L., V., victoria L. epit., triumphus L. za zmago na morju, res navalis L. pomorske priprave, ladjevje, navales pedestresque copiae L. pomorske in kopenske čete, socius navalis, večinoma v pl. socii navales mornar(ji), pomorščak(i): Sex. Digitius socius navalis L., classem sociis navalibus instructam habebat, inopem milite L., cum Tarraconem navibus venisset expositisque ibi copiis … socios quoque navales multitudinis augendae causā armasset L.; pa tudi pomorski vojak(i), pomorska vojska, vojna mornarica: Amm., non remigem, non socios navales ad classem frequentīs habiturum L. (prim. L. 26, 48: stare hinc legionarios milites, hinc classicos, ki jih v istem poglavju imenuje socii navales); duoviri navales L. pomorska poverjenika (ki sta skrbela za opremljanje ladij), praetor n. Vell. pomorski poveljnik (admiral), fuga, artes Plin.; pesn.: navalis Phoebus Pr., pomorski Fojb (ker je Oktavijanu naklonil zmago v pomorski bitki pri Akciju); pesn. šalj.: pedes navales Pl. = veslači. — Od tod subst. nāvāle -is, n pristan(išče), ladjišče: Lucan., aptum navale carinae O., siccum navale tenere O.; tudi v pl.: diripientque rates alii navalibus V.; pl. nāvālia -ium, n

1. ladjarna, ladjedelnica, ládjenica, dok: muri, navalia, portus Ci., ex navalibus unam (sc. navem) deducit C., navalibus educta pinus O., navalium incendio Fl.

2. occ. kot nom. propr. Nāvālia ali nāvālia -ium, n rimske ladjedelnice (ladjenice) na levem bregu Tibere na Marsovem polju (campus Martius) nad Avrelijevim mostom (pons Aurelius): L., Quinctius trans Tiberim, contra eum ipsum locum, ubi nunc Navalia sunt, quattuor iugerum colebat agrum L., naves Antiatium partim in navalia Romae subductae L.

3. ladjedelsko tvorivo, ladjedelski material, ladijska oprema, ladijsko vrvje: L., ipsi numerumque modumque carinis praecipiant; nos aera, manus, navalia demus V., pix liquida in Europa e taeda coquitur, navalibus muniendis Plin.

Opomba: Heterocl. gen. pl. nāvāliōrum: Vitr.

navdúšen enthusiastic

biti navdúšen nad to be enraptured with
ves navdúšen sem za glasbo I'm a great music lover
niso navdúšeni za to they're not keen on that

navdúšen enthousiaste, enthousiasmé, enflammé, exalté, passionné, plein (ali transporté) d'enthousiasme

biti navdušen za, nad être enthousiasmé (ali passionné) pour

navdúšen entusiástico; entusiasta

navdušen za lleno de entusiasmo por
navdušen za letalstvo entusiasta de la aviación
navdušen za nogomet apasionado por el fútbol
navdušen sem nad načrtom estoy entusiasmado con el proyecto

navdúšenje (-a) n entusiasmo, fervore; esaltazione; delirio; pren. trasporto; scalmana:
izražati, kazati navdušenje nad čim esprimere il proprio entusiasmo per
kratkotrajno navdušenje una scalmanatura passeggera