Franja

dentātus 3 (dēns)

1. zobat, ki ima močne zobe: si male dentata (puella) est O. če ima slabe zobe, Aegle Mart.; kot vzdevek ljudem, ki so se rodili z zobmi, npr. M. Curius Dentātus Manij Kurij Dentat: Plin., Gell.; occ. zobat = zgrabljiv: d. bestiae Ulp. (Dig.), Amm. (o zvereh, ki so jih uporabljali pri bojih v amfiteatru); šalj. = grizljiv, ujedljiv: vir Pl.

2. pren. (o stvareh)
a) zobat, rogljat: rastrum Varr., serrula Ci., serra, crates Plin., tympanum Vitr. palčno (grebenasto) kolo, in modum forficis dentatum ferrum Veg.; capillos meos dentatā manu duxit Petr. prečesala mi je lase s svojimi prsti.
b) z zobom zglajen: charta Ci. ep.

dentiō -īre (dēns) zobe dobi(va)ti, zobiti se: Cels., Plin.; šalj.: ne mihi dentes dentiant Pl. da mi zobje od lakote ne dobijo mladih = da mi zobje od lakote ne izpadejo.

denudare

A) v. tr. (pres. denudo)

1. razgaliti; ekst. ogoliti

2. pren. razkriti

B) ➞ denudarsi v. rifl. (pres. mi denudo) razgaliti, razgaljati se

dépanner [depane] verbe transitif popraviti okvaro; reparirati; familier pomagati iz stiske, iz težav

dépanner une voiture, un appareil de télévision popraviti okvaro pri avtu, pri televizijskem aparatu
le mécanicien est venu me dépanner mehanik je prišel in mi popravil okvaro (avta)
tu as des ennuis, je tâcherai de te dépanner imaš težave, skušal ti bom pomagati

dēpendō -ere -pendī -pēnsum pravzaprav = popolnoma odtehtati, od tod

1. povsem (docela) izplačati (poplačati): d. mille drachmas pro aliquo Pl., mi autem abuirare certius est quam dependere Ci. ep., dependendum tibi est, quod mihi pro illo spopondisti Ci. ep., d. pecuniam pro capite Sen. ph., pro quibus nulla merces dependitur Col.; occ. poplačati = s plačanjem povrniti: potioribus praecepta Iul. Val.

2. pren.
a) poenas d. kazen pretrpeti, pokoriti se: poenas rei publicae (za državi storjeno krivico) d. Ci., poenas capite d. Iul. Val.
b) occ. porabiti (porabljati), nameniti (namenjati) kaj čemu, kaj za kaj, žrtvovati: tempora amori, caput felicibus armis Lucan., libertas patriae, salus omnium, pro quibus dependit animam Sen. ph., incassum dependitur opera Col.

dēpingō -ere -pīnxī (po drugih -pĭnxī) -pictum

1. naslikati: pugnam Marathonicam in porticu N., obscaenas tabellas Pr., imaginem in tabula Q., species baleanarum Gell., quod depictum orbem terrae … circumferret Suet.; pren.: depinge, quo sistam Pers. naznači mi smer …

2. pren.
a) z besedami (na)slikati, opis(ov)ati, popis(ov)ati: formam verbis sibi Pl., probe horum facta Ter., quemadmodum vitam huiusce depinxeris Ci., in ea re publica, quam … sibi ipse Socrates tripertito illo in sermone depinxerit Ci., nimium depicta Ci. preskrbno umerjeno, preumetelno začrtano (razvrščeno), tota rerum imago quodammodo verbis depingitur Q.
b) aliquid cogitatione d. v mislih predstavljati si kaj: Ci.

3.
a) poslikati, pobarvati: faciem, ora purpurisso et cerussā Hier.
b) z vezenino okrasiti, izvesti (izvezem): auro depicta chlamys Val. Fl., depictas gemmatasque indutus paenulas Suet.

Opomba: Sinkop. pf. depinxti = depinxisti: Pl.

déplaire* [deplɛr] verbe intransitif ne biti všeč, ne ugajati, biti zoprn, ne biti pogodu

se déplaire ne se dobro počutiti (à, en, dans v); ne trpeti eden drugega, ne se trpeti med seboj; (rastline) ne uspevati
je me déplais à la ville v mestu mi ni všeč
il se déplaît dans sa nouvelle place ne počuti se dobro na svojem novem mestu
il me déplaît de dire ... neprijetno mi je reči ...
n'en déplaise à ... (ironično) tudi če to ni všeč ...
je me permets de ne pas être de votre avis, ne vous en déplaise dovoljujem si ne se strinjati z vami, naj vam je to všeč ali ne

depositare

A) v. tr. (pres. depōsito)

1. položiti, polagati, deponirati; shraniti, shranjevati; dati; uskladiščiti:
depositare in banca i risparmi položiti prihranke v banko
depositare i libri alla biblioteca dati knjige v knjižnico
depositare la merce nel magazzino blago uskladiščiti

2. odložiti, odlagati, dati:
depositare la valigia a terra kovček odložiti na tla
il fiume ingrossato deposita il fango narasla reka odlaga blato

B) ➞ depositarsi v. rifl. (pres. mi depōsito) odlagati se

deprimere^*

A) v. tr. (pres. deprimo)

1. potlačiti, ponižati (tudi pren.)

2. med. omejiti; zmanjšati:
deprimere la diuresi zmanjšati diurezo

3. potreti, deprimirati

B) ➞ deprimersi v. rifl. (pres. mi deprimo)

1. ponižati se

2. pren. (avvilirsi) izgubiti pogum, postati malodušen, potrt:
si è depresso per la brutta notizia slaba vest ga je potrla

depurare

A) v. tr. (pres. depuro) očistiti, očiščevati

B) ➞ depurarsi v. rifl. (pres. mi depuro) očistiti se

déranger [derɑ̃že] verbe transitif motiti; v nered spraviti; figuré zavesti na stranska pota; povzročiti motnje (quelque chose na čem); pokvariti (želodec); o-, razmajati; (familier)

être dérangé imeti drisko
se déranger priti v nered, zapustiti svoje mesto, svoje delo; vieilli iti na stranska pota; pustiti se motiti, narediti prostor (komu, za koga)
déranger une personne motiti koga pri delu ali pri počitku
déranger les projets de quelqu'un komu načrte prekrižati
le temps est dérangé vreme se je pokvarilo
il a le cerveau, l'esprit un peu dérangé on je malo duševno zmeden
ce repas lui a dérangé l'estomac ta obed mu je pokvaril želodec
ne vous dérangez pas! ne pustite se motiti! ne dajajte si truda!
excusez-moi de vous déranger, si je vous dérange oprostite mi, da, če vas nadlegujem, motim

déraper [-rape] verbe intransitif, automobilisme zdrsniti, spodrsniti; odtrgati se (sidro)

la voiture a dérapé dans un virage avto je zaneslo v ovinku
mes semelles ont dérapé sur le bitume podplati so mi spodrsnili na asfaltu
j'ai dérapé spodrsnilo mi je

dérober [derɔbe] verbe transitif ukrasti, zmakniti, ugrabiti; figuré vzeti, odvzeti; umakniti; skrivati, prikriti; zastreti; (o)lupiti, (o)luščiti

se dérober odtegniti se, izmakniti se, zmuzniti se; figuré iti s poti, izogniti se; skriti se; odpovedati (noge)
se dérober sous zrušiti se pod
dérober un baiser ukrasti poljub; presenetiti koga s poljubom
dérober un secret à quelqu'un izvabiti skrivnost iz koga
il ne se dérobe pas quand on a besoin de lui on se ne izmika, kadar ga človek potrebuje
dérober à la vue odtegniti pogledom
mes genoux se dérobent kolena mi klecajo, se mi šibijo
se dérober à son devoir, à son travail zmuzniti se od svoje dolžnosti, svojega dela

derrière¹ [dɛrjɛr] adverbe, préposition zadaj, (zadaj) za; figuré nazaj

de derrière izza
par derrière od zadaj, figuré skrivaj, zahrbtno
nous sommes derrière vous (figuré) mi smo, stojimo za vami
il faut être toujours derrière lui (figuré) vedno je treba paziti nanj, ga nadzirati
marcher l'un derrière l'autre korakati, hoditi eden za drugim, v gosjem redu
laisser quelqu'un loin derrière soi pustiti koga dalečza seboj, močno ga prehiteti
mettre un vêtement sens devant derrière narobe obleči obleko
regarder derrière soi pogledati nazaj, okoli sebe
poignarder quelqu'un par derrière zahrbtno koga zabosti
idées, pensées féminin pluriel de derrière la tête skrite misli

désabuser [dezabüze] verbe transitif razočarati, vzeti iluzije, odpreti oči (quelqu'un komu)

se désabuser razočarati se, izgubiti iluzije, iztrezniti se
je me désabuse (figuré) oči se mi odpirajo
désabusez-vous de cela! ne delajte si iluzij o tem, ne verjemite tega!

dēserō² -ere -seruī -sertum

1. zapustiti (zapuščati), na cedilu pustiti (puščati), od česa ločiti se; abs.: tu repente relinquis, deseris Ci., haec duo in malis deserunt Ci., capillago deserit Tert. lasje izpadajo; z acc. rei: Lyciam deserit … Apollo V., inamabile regnum desere O.; z acc. personae: omnes noti me atque amici deserunt Ter., te deserit aetate (sčasoma) et satietate Pl., sitientem me virtutis tuae deseruisti ac reliquisti Ci., fratrem ne desere frater V.; pass.: sin a vobis deserar Ci.; pesn. in poklas. tudi s samim abl.: deseror coniuge O., desertus coniuge Pr., desertus suis ali utrisque T.; pesn. tudi z gen.: deserta natorum (= a natis) Stat.; occ. odkazano mesto zapustiti: d. legationem Icti., excubias palatii Icti.; poseb. voj. zapustiti (zapuščati) vojsko, poveljnika idr., abs. = ubežati, uteči, dezertirati: d. exercitum Ci., exercitum ducesque C., castra L., T.; abs.: Sen. ph., Q., Icti., qui deseruerant, … capitis absentes damnantur N., multi deserebant T.

2. pren.
a) čemu izneveriti se, kaj zapustiti (zapuščati), opustiti (opuščati), vnemar pustiti (puščati), zanemariti (zanemarjati): d. suum ius, negotium, officium, causam Ci., si meam vitam deseruissem Ci., rem publicam non deseram Ci., d. rem publicam libertatemque suam S., Petreius non deserit sese C. ne izgubi poguma, ne obupa nad sabo, d. inceptum V., curam belli, publica sacra L., cultum deorum non d. L., d. studia sapientiae Q.; (o stvarnih in abstr. subj.) koga zapustiti (zapuščati), včasih komu kaj poiti, pohajati: genua hunc cursorem deserunt Pl., tardius fama deseret Curium Ci., nisi me lucerna desereret Ci. = ko mi ne bi pohajalo olje v svetilki, tempus maturius quam res me deseret S. prej mi poide čas kakor snov, donec te deserat aetas (mladost) H., iam Tiberium corpus, iam vires, nondum dissimulatio deserebat T.; pass.: agri cultura deseritur Ci., causa deseritur Ci., cur honorem Caesaris deseri patimur? Ci., quod … numquam deseritur a se Ci. kar nikoli ne izgubi gibalne sile, neque is, qui optime potest, deserendus ullo modo est a nostra cohortatione, neque Ci. niti ne smemo odstopiti od spodbude … niti … ; pren.: non facundia deseret hunc nec lucidus ordo H., mensa deserit toros O. se odmakne od … ; pass.: a mente deseri Ci. glavo izgubiti, leo desertus viribus Ph. onemogel.
b) jur. α) vadimonium deserere Ci. idr. poroštvo pustiti = rok zamuditi; abs.: deserui … valetudine impeditus O. β) od kake pravne zadeve, tožbe odstopiti: d. litem inchoatam ali causam appellationis Icti.
c) α) od kakega posla odstopiti, zadevo iz rok spustiti: negotia peritura d. Icti. β) obljube ne izpolniti (izpolnjevati): promissum officium d. Icti. — Od tod

1. adj. pt. pf. dēsertus 3 (o osebah) zapuščen, osamljen: ecquis desertior? Ca. fr.; (o krajih) zapuščen, opustel, nenaseljen, neobdelan, prazen, pust, samoten: locus Ci., Q., loca C. puščave, locus desertior Ci., deserta via Ci., regio Ci., S., regio desertissima, solitudo desertissima Ci., in oras Africae desertissimas pervenisse Ci., d. fana N. podrta, planities deserta penuriā aquae S., castellum d., vici castellaque fugā cultorum deserta S., d. ager L., Gabiis desertior … vicus H., desertae villae Plin. iun.; occ. = na samem stoječ, osamljen: stipes Tib., arbores Pr.; pren.: vita deserta ab amicis Ci. brez prijateljev, ut nullius negotiatoris … reditus umquam fuerit desertior Ci. manj opažen.

2. subst. pt. pf. dēserta -ōrum, n puščave, pustinje, stepe: Mel., Plin., Libyae deserta peragro, d. ferarum V., deserta petere Cu., Fl. poiskati, d. Apuliae Sen. ph.; sg. dēsertum -ī, n: Eccl.

désespoir [dezɛspwar] masculin obup; brezupnost

désespoir des peintres (botanique) kreč
en désespoir de cause il en est venu à consulter les guérisseurs kot zadnje sredstvo (in brez upanja na uspeh) je prišel vprašat za svet padarje
moment masculin de désespoir trenutek obupa
cet enfant fait mon désespoir ta otrok me spravlja v obup
je suis au désespoir de ne pas pouvoir vous satisfaire silno mi je žal, da vam ne morem ustreči
être au désespoir biti neutolažljiv, zelo obžalovati
plonger quelqu'un dans le désespoir pahniti koga v obup

dēsīderium -iī, n (dēsīderāre)

1. hrepenenje, poželenje, želja, koprnenje, pogrešanje: desiderium est libido eius, qui nondum adsit, videndi Ci., me tanto desiderio afficis, ut … Ci. vzbujaš mi tolikšno hrepenenje, idque faciunt cum desiderio Ci., desiderio tabescere Ci., macerare aliquem desiderio L., desiderio macerari Sen. ph., demus … hoc desiderio iam paene publico, ne … Q.; pesn.: desiderī temperare pocula H. čaše hrepenenja = ljubezenski napoj; v pl.: desideriis icta fidelibus patria H. z bridkim hrepenenjem prežeta zvesta domovina. Večinoma z objektnim gen.: d. Athenarum Ter., coniunctissimi atque amantissimi viri Ci., flens dolore ac desiderio mei Ci., tota Italia desiderio libertatis exarsit Ci., miserum desiderium urbis me tenet Ci. ep. kar koprnim po mestu, esse in desiderio rerum sibi carissimarum Ci. želeti si, aliae cuius d. rei Lucr., d. tam cari capitis H., eadem causa dictatoris desiderium senatui fecit L. je senatu vzbudil željo, voliti diktatorja, parentium patriaeque explere desiderium L.; nam. objektnega gen. z ad: aliqua vis desiderii ad sanandum volnus iniuriae Ci. ep.; tudi: desiderio id fieri tuo (= tui) Ter.; s subjektnim gen. (redk.): desideria imperitorum commovere Ci., omnium civium desiderio revocari Ci., sum in desiderio civitatis Ci. država si me želi, de horum desiderio cotidie aliquid audiebam Ci.; z obema gen.: filii parvi desiderium mei Ci.; desiderium v finalnem dat.: magno desiderio fuit ei filius Ter.; met. predmet hrepenenja (poželenja): meum d. Ci. ep., nunc (mihi) desiderium curaque non levis H., cum desiderio meo nitenti Cat.; v pl.: Petr.

2. pren. potreba, nuja: cibi potionisque d. naturale L., d. corporum L., Plin., Veneris, humoris (= aquae) Cu., hae manus suffecere desiderio meo Cu.

3. met. (v cesarstvu) želja, prošnja: desiderio alicuius indulgere Plin. iun., desideria provinciarum Plin. iun. ali adeuntium hominum ali militum Suet., desideria militum ad Caesarem ferre, desideria legionum T.

désolé, e [dezɔle] adjectif opustošen, zapuščen, pust; žalosten; obupan

région féminin désolée pusta, puščobna pokrajina
je suis désolé de vous avoir fait attendre zelo mi je žal, da sem vas pustil čakati
désolé, je ne puis vous aider žal (mi je, oprostite mi), ne morem vam pomagati

désoler [dezɔle] verbe transitif opustošiti; razljuditi; uničiti; globoko užalostiti, pretresti; ujeziti

se désoler žalostiti se
la mort de mon ami m'a désolé smrt mojega prijatelja me je pretresla
elle se désole de ne pouvoir m'aider zelo jo žalosti, da mi ne more pomagati
ce retard me désole ta zamuda me jezi, mi ni po volji