Franja

star viejo ; (že v letih) anciano, de edad avanzada ; (stvar) vetusto ; (antičen) antiguo ; (nesvež) rancio

stoletja star de muchos siglos, secular
po starem običaju a la (usanza) antigua
Stari svet el Viejo Mundo
v starih časih en tiempos pasados, fam en tiempos del rey que rabió, en tiempos de Maricastaña
stari Slovani los antiguos eslavos
star lisjak (fig) perro m viejo
stari testament el Antiguo Testamento
staro in mlado jóvenes y viejos
stara šara (krama) trastos m pl viejos
moj stari! A ¡mi viejo!
5 let star otrok un niño de 5 años
koliko ste stari? ¿cuántos años (ali qué edad) tiene usted?
ni še 20 let star no llega a los veinte (años)
umrl je 80 let star murió a la edad de ochenta años
za kako starega me imate (cenite)? ¿qué edad me echa usted?
toliko je star kot jaz tiene la misma edad que yo
on je dvakrat toliko star kot jaz me dobla la edad
kupiti kaj (že) staro (rabljeno) comprar a/c de segunda mano
vse ostane pri starem todo sigue como antes
star postati hacerse (ali volverse) viejo
zelo stara je postala (zelo se je postarala) ella ha envejecido mucho
videti je manj star, kot je (v resnici) aparenta menos edad de la que tiene

stár old; aged; advanced in years; (starodaven) ancient; (postaran) elderly; (staromoden) old-fashioned, (zastarel) antiquated, rusty; (beseda) archaic, obsolescent, obsolete; (obrabljen) used, worn, (ponošen) wornout, threadbare; (fraza) hackneyed, trite, timeworn; exploded; (že rabljen) secondhand (pohištvo furniture); (kruh, pivo, novica, šala) stale

stári vek ancient times, antiquity
stár dovtip, vic old joke
stáro železo scrap iron, scrap
stár grešnik inveterate sinner
stár (izkušen) mornar (figurativno) old salt
stár (odslužen) vojak veteran
stári Rimljani the ancient Romans pl
stára obleka worn-out (ali cast-off) clothes pl
na stára leta in one's old age
v stárih časih in ancient (ali in former) times
stári oče, stára mati grandfather, grandmother
stáro in mlado young and old
stára šara junk, lumber
stár kot zemlja as old as the hills
srednje stár middle-aged
stár kot Matuzalem as old as Methuselah
po stárem (načinu) in the old way
dobri stári časi the good old times pl
stára devica an old maid
diplomat stáre šole a diplomat of the old school
zgodba stára kot svet a story as old as the hills
stári jeziki ancient languages pl, classics pl (s konstr. v sg)
stára zgodovina ancient history
stára številka (časopisa) back number
iz stárih časov from days of yore
stára navada železna srajca habit is second nature
koliko ste stári? how old are you?, what age are you?, what is your age?
on je 15 let stár he is fifteen (years of age)
toliko je stár kot jaz he is my age, pogovorno he's the same age as me
stár sem več kot 30 let I am over thirty
on še ni (je blizu) 40 let stár he is on the right (ali on the sunny) side of forty
je že preko 40 let (star) he is on the wrong (ali on the shady) side of forty
ona še ni 20 let stára she is not yet out of her teens
to te dela stárega that makes you look old, pogovorno it puts years on you
on je kaki dve leti starejši od mene he is some two years my senior
on je (že) čez 70 let (star) he is seventy odd
ne bo delal stárih kosti he won't make old bones
stár postajati to grow old
vse gre po stárem everything's going on in the same old way
vse ostane pri stárem everything stays as it was (ali as before)
(zdravstveno) še nisem »stari« I am not my old self yet
kje so dobri stári časi? where are the good old days?

stàr âgé, vieux (vieil) ; (že v letih) d'un âge avancé, d'un grand âge, chargé d'ans ; (prejšnji) ancien ; (starinski) antique ; (obrabljen) usé ; (kruh) rassis

silno star extrêmement vieux, familiarno vieux comme les rues, les maisons, les pierres, le monde, Mathusalem, Hérode
star in mlado jeunes et vieux, tout Le monde
stari oče grand-père moški spol
stara mati grand-mère ženski spol
stari starši grands-parents moški spol množine
stari Grki (Slovani) les anciens Grecs (Slaves)
stari jeziki langues anciennes
star lisjak (figurativno) un vieux renard (ali routier)
stari in novi svet l'ancien et le nouveau monde
stari testament l'Ancien Testament
moj stari! mon vieux!, mon pote!, vieille branche!
koliko ste stari? quel âge avez-vous?, quel est votre âge?
za kako starega me imate? quel âge me donnezvous?
star sem nad 60 let j'ai plus de soixante ans, j'ai soixante ans passés, j'ai dépassé la soixantaine
toliko je star kot jaz il est du même âge que moi, il est aussi âgé que moi
stara je 20 let elle a vingt ans, elle est âgée de vingt ans
5 let star otrok un enfant de cinq ans
on je dvakrat toliko star kot ona il est deux fois plus âgé qu'elle, il a le double de son âge à elle
star postajati se faire vieux, avancer en âge
dosti star za ženitev en âge de se marier, nubile, mariable, (dekle familiarno) bonne à marier
nadaljevati po starem continuer comme par le passé (ali dans la même voie), suivre ses vieilles habitudes
vse ostane pri starem tout reste comme par le passé, il n'y a rien de changé
stara šara antiquaille ženski spol
vreči kaj v staro šaro mettre quelque chose au rancart (ali au rebut)
zelo stara je postala (zelo se je postarala) elle est devenue très vieille, elle a vécu très longtemps

stàr (stára -o)

A) adj.

1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età

2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio

3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato

4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria

5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi

6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia

7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo

8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose

9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura

B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima

staréjši más viejo ; (oseba) mayor

starejši brat el hermano mayor
starejši gospod un señor ya de edad, un señor ya entrado en años
starejša gospa una señora de (cierta) edad
on je 5 let starejši od mene me lleva cinco años, es cinco años mayor que yo
videti je (10 let) starejši, kot je (v resnici) parece (diez años) más viejo de lo que es

starejši mladoletnik stalna zveza
pravo (kdor je star 16 let ali več in je mlajši od 18 let) civilno pravo ▸ kiskorú, kazensko pravo ▸ fiatalkorú
V Dolenji vasi je starejši mladoletnik izpred gostilne ukradel motor in z njim poskušal pobegniti. ▸ Dolenja vas településen egy fiatalkorú fiú motorkerékpárt lopott a kocsma elől és megpróbált elmenekülni vele.

starost, starost¹ [ó] ženski spol (-i …) das Alter, das Lebensalter (inteligenčna Intelligenzalter, mejna Grenzalter, minimalna Mindestalter, povprečna Durchschnittsalter, predšolska Vorschulalter, razvojna Entwicklungsalter, šolska Schulalter)
starost, starost za … -alter, -mündigkeit
(za upokojitev Pensionsalter, za prisego Eidesmündigkeit, za sklenitev zakonske zveze Ehemündigkeit)
kritična starost, starost kritisches Alter
starost, starost 10/80 let das Alter von zehn/achtzig Jahren
v starosti 10/80 let im Alter von zehn/achtzig Jahren, im zehnten/achtzigsten Lebensjahr
ko doseže 65 let nach Erreichung des fünfundsechzigsten Lebensjahres
… starosti Alters-
(določanje die Altersbestimmung, navedba die Altersangabe, razlika v der Altersunterschied)
doseči starost, starost ein Alter erreichen
(šolsko das Schulalter erreichen)
ki ni več v starost, starosti šolanja schulentwachsen
specifičen za starost, starost altersspezifisch

stárost age, old age, oldness; advanced years pl; declining age

na stárost in one's old age
v stárosti od at the age of
prezgodnja stárost premature decrepitude
mož srednje stárosti a man of middle age
visoka stárost extreme old age
doživel je visoko stárost he lived to a great age
umrl je v visoki stárosti (v stárosti 20 let) he died at a great age (at the age of twenty years)
doseči visoko stárost to reach a great age, (pogovorno) to make old bones
sem njegove stárosti I am his age
ne kaže svoje stárosti he doesn't look his age
v tem poklicu človek ne doživi stárosti in that occupation men never reach a great age
on je palica moje stárosti (figurativno) he is the staff of my old age
če bi mladost znala, če bi stárost mogla... if one had an old head on young shoulders...

steam¹ [sti:m] samostalnik
(vodna) para, hlap; sopara; izparina; moč pare
figurativno moč, sila, energija; parnik, vožnja s parnikom

at full steam s polno paro
steam train parni vlak
to get one's steam up lotiti se s polno paro
to get up steam zakuriti, naložiti (kotel), figurativno zbrati vse svoje moči (energijo)
to keep up steam vzdrževati paro, biti pod paro
to let off steam izpustiti paro, odpreti ventile, figurativno dati duška svojim čustvom, jezi itd.
to put the steam on figurativno potruditi se
to travel by steam potovati s parnikom

stew² [stju:] prehodni glagol & neprehodni glagol
dušiti (se) v pari (o mesu itd.), počasi (se) kuhati, pariti se, cvreti se od vročine
sleng zelo se učiti, "guliti se"

stewed apples jabolčna marmelada
stewed pears hruškov kompot
the tea is stewed čaj je pretemen in grenak
let us go, we are stewing here pojdimo, tu se dušimo (od vročine)
to stew in one's own juice (grease) cvreti se v lastni masti, figurativno biti prepuščen svoji usodi
let them stew in their own juice naj sami pojedo kašo, ki so si jo skuhali

stitch¹ [stič] samostalnik
vbod (s šivanko); šiv; petlja (pri pletenju); vrsta šivov, vezenja; pletenje, vezenje
pogovorno nit, nitka; zbodljaj, bodeča bolečina; spenjanje (knjige)
agronomija brazda

with no stitch on, without a stitch of clothing popolnoma gol, nag
a stitch in time saves nine bolje preprečiti kot pa lečiti
to drop (to let down) a stitch izpustiti petljo (pri pletenju)
he had not a dry stitch on ni imel suhe nitke na sebi, do kože je bil premočen, moker kot miš
I have a stitch in the side zbada me v boku
to put a stitch (stitches) in zašiti (rano)
to take up a stitch pobrati pentljo (pri pletenju)

stlembus 3 (iz *stl̥b-; prim. let. stulbs, stùlps slop, steber, podboj, sl. stolba, stolp) težkonog, neokreten, okoren, neroden, počasen: Apulidae pe[dibus stlembi] Luc. ap. P. F., stlembus] gravis, tar[dus, sicut Lucilius:] … Apulidae ped[ibus stlembi] … cum refert [equum pigrum et tardum] P. F.

sto [ó] hundert (mark/let/dni hundert Mark, hundert Jahre, hundert Tage)
bankovec za sto mark der Hundertmarkschein
na sto let hundertjährlich, alle hundert Jahre (einmal)
nekaj sto ein paar hundert
od sto vom Hundert (v. H.)
okoli sto an die hundert
šport tek na sto metrov der Hundertmeterlauf

stó a (ali one) hundred

štiri stó four hundred
120 dni one hundred and twenty days
nekaj čez stó a hundred odd
okrog stó about a hundred
5 od stó five per cent
stó let star človek a centenarian
tek na stó metrov hundred metres, hundred metres' sprint (ali race)
stodvajset (120) a great hundred, a long hundred
staviti 1:100 to bet one to hundred

stó (stôtih) numer.

1. cento; centinaio:
prišlo jih je najmanj sto sono venuti almeno in cento
zbralo se je več sto ljudi si adunarono varie centinaia di persone

2. pren. (za izražanje nedoločene velike količine) cento; mille:
sto in stokrat sem ti povedal te l'ho detto cento volte, mille volte!
sto let ga nisem videl non lo vedo da millanta, da cent'anni
hist. Svet stotih il Consiglio dei Cento
sto hudičev canchero!
šport. zmagati na sto metrov vincere i cento metri

stó ciento , (pred samostalnikom) cien

od sto niti eden ni uno solo entre ciento
kakih sto, okrog sto alrededor de cien(to), unos cien; un centenar
sto let star secular, (oseba) centenario
sto tisoč cien mil

strél shot

odbojni strél ricochet
strél iz loka shot from a bow
strél na premičen cilj shot at a moving target
indirektni prosti strél šport indirect free kick
toča strélov hail of shots
strél na gol šport a shot at goal
prosti strél (nogomet) free kick
kazenski strél penalty kick, penalty
s prvim strélom with one's first shot
alarmni strél v sili a shot of distress
slep strél blank shot
dati, izstreliti 20 strélov to let off (ali to fire) 20 rounds
niti enega stréla niso dali they did not fire a single shot

stretch¹ [streč]

1. samostalnik
raztezanje, raztegovanje, stegnjenje, natezanje; (pre)napenjanje, napetost, napor; prekoračenje; razpetina, razpon; neprekinjen odsek poti, daljava; ploskev, prostrana ravnina, ravni del dirkališča; neprekinjeno časovno razdobje (doba), nepretrgan čas
sleng kazen, bivanje v kaznilnici, čas kazni v kaznilnici, v zaporu
navtika daljava, prejadrana pri enem potegu (kretnji) (pri jadranju proti vetru); sprehod

at a stretch, at one stretch brez prekinitve, naenkrat
on the stretch napenjajoč vse sile; v veliki naglici, figurativno v veliki napetosti
a stretch of 5 years razdobje petih let
a stretch of the imagination prenapeta, prebujna domišljija
the stretch of a bird's wings razpetina ptičjih kril
a fine stretch of country lep košček zemlje, lepe pokrajine
to be on the stretch biti napet, v napetosti
it is a good stretch from the village to the town je lep, precejšen kos poti od vasi do mesta
to do a stretch britanska angleščina odslužiti, izdržati kazen (enega leta)
to give a stretch natezati se, pretegniti se
he gave a stretch and got up pretegnil se je in vstal
to keep one's attention on the stretch biti v napeti pozornosti
it takes a stretch of imagination to believe that treba je precéj napeti svojo domišljijo, da to verjameš
to work 8 hours at (on) a stretch delati nepretrgano 8 ur

2. pridevnik
raztegljiv

stretch hosiery raztegljive nogavice

stríči (strížem)

A) imperf. tagliare i capelli; tagliare (unghie); tosare (le pecore); (iz papirja) ritagliare:
striči na balin rapare
striči z uhlji, ušesi tendere le orecchie
pog. striči komu peruti tarpare le ali a qcn.
pren. striči proračun fare tagli al bilancio

B) stríči se (strížem se) imperf. refl. tagliarsi i capelli; farsi tagliare i capelli:
že deset let se ne striže da dieci anni non si taglia i capelli
še vedno se striže pri istem frizerju kot pred leti da anni si serve presso lo stesso parrucchiere

stringō -ere, strīnxī, strictum (v besedi sta združena dva različna kor. a) kor. *strei̯-g- oplazniti [oplazovati], (o)smukati, udariti; prim. gr. στρίγξ (gen. στριγγός) vrsta, στρεύγομαι izrabljam se = slabim, pešam, ginevam, lat. striga travna ali žitna red, strigilis, strigōsus = sl. striči, strgati, strugati, strgalo, strug, stvnem. strīhhan = nem. streichen, got. striks = stvnem. strih = nem. Strich. b) kor. *stre(n)g- zadrgovati, sukati; prim. gr. στρογγύλος [iz *στραγγύλος] sukan, okrogel, στραγγός sukan, στραγγάλη vrv, vož, konopec, στραγγαλόω [od koder izpos. strangulō v lat.] in στραγγαλίζω davim, zadavljam, let. stringt (s)krčiti se, posta(ja)ti, tesen, (po)sušiti se, strangs pogumen, čvrst, stvnem. stric = nem. Strick, stvnem. strang = nem. Strang)

1. oplaziti (oplazovati), oplazniti, osmukniti (osmukati), (o)pras(k)niti, ošiniti, lahno (blago) se dotakniti (dotikati): stringebat summas ales … undas O., exiguā cum summum (sc. aequor) stringitur aurā O., nunc stringam metas interiore rotā O., (sc. canis) extento stringit vestigia rostro O., ne possent (sc. duo currus) tacto stringere ab axe latus Pr., laevas stringat sine palmula cautes V.; od tod (o rekah) dotikati se česa, teči mimo česa, teči ob čem; (o ljudstvih) dotikati se česa, mejiti na koga (kaj), mejiti s kom (čim), biti mejak (mejaš) koga: ego sum, pleno quem flumine cernis stringentem ripas … Thybris V., iuga montium recto alveo (v ravnem teku) stringere Cu., Scytharum gens ultima Asiae … stringit Cu.; metaf.
a) (z besedami) le dotakniti se česa = na kratko omeniti kaj: pressis stringam revocatam ab origine famam narrandi metis Sil.
b) (po)grajati, ukoriti, (strogo) opomniti (opominjati), ošte(va)ti, (po)očitati komu kaj: quod in epistula strinxit Tert.; occ. ošiniti = odrgniti, porezati, raziti, oprasniti, oplaziti, ošvrkniti, lahko raniti: hunc … levis hasta Themillae strinxerat V., illa (sc. hasta) … magno strinxit (sc. aliquid) de corpore Turni V., tela stringentia corpus V., coluber fugientis … dente pedem strinxit O., gladius idem stringit et transforat Sen. ph., strictus et recreatus ex vulnere in tempus Fl.; pesn. metaf. α) (u)žaliti, razžaliti, prizade(va)ti, (o)skruniti (oskrunjati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati), (u)mazati, (o)črniti: mollia carmina feci, strinxerit ut nomen fabula nulla meum O., quam tua delicto stringantur pectora nostro O. β) ganiti koga kdo (kaj), kdo (kaj) komu seči v srce, dotakniti se koga: animum (mentem) patriae strinxit pietatis imago V.

2. (o)smukati, osmukati (osmukavati), odsmukati, obtrgati (obtrgavati, obtrgovati), odtrgati (odtrgavati, odtrgovati), (u)trgati, odrezati (odrezovati, odrezavati), odstriči: oleam Ca., bacam Varr., folia ex arboribus C., strictis foliis vixere L., stringere frondes V., H., comas (listje) V., hordea culmo V. s stebla žeti, quernas glandes V. pobirati, arbores Col., ripam V. odplavljati, izpodjedati (spodjedati); s prolept. obj.: remos V. s klestenjem listja in vej delati vesla, izglajevati vesla, rezljati vesla; metaf. (z)manjšati (zmanjševati), zapraviti (zapravljati): cur … ingratā stringat malus ingluvie rem H.; occ.
a) kako orožje iz nožnice potegniti (potegovati, potezati), izdreti (izdirati): stringere gladium Fl., nostri milites … gladios strinxerunt C., strictis gladiis C. z golimi (izdrtimi) meči, stricto super capita (caput Val. Max.) gladio L., strictis semel gladiis L., stringere ferrum Sen. ph., stricto super capita … ferro L. epit., stricto concurrere ferro V., strictamque aciem (sc. ferri) venientibus offert V., stat ferri acies mucrone corusco stricta V., strictum rotat … ensem V., strictumque coruscat mucronem V., stricti in capita civilia mucrones Sen. ph. imperatorem … strictis mucronibus rapiunt T., stringere cultrum L., strictum telum L., non timeo strictas in mea fata manus O. na boj pripravljenih rok, strictis unguibus instant Stat. s kremplji, pripravljenimi na boj, strictae saetae Stat. naježene; metaf.: liber in adversos hostes stringatur iambus O. naj se spusti, stringere bellum Fl. pripravljati se na (za) vojno.
b) čoháti (čóhati), čohljáti, čeh(lj)áti, česati, drgniti, praskati: equos Char.

3. nategniti (nategovati, natezati), nape(nja)ti, zadrgniti (zadrgovati, zadrgavati), (s)krčiti (skrčevati): Cl. idr., tamquam laxaret elatum pedem abstricto nodo L., stringebant magnos vincula parva pedes O. so tiščale, stringere habenam Stat., arcum Plin. iun., stricta carbasa, stringens uterum membrana, stringit vitta comas Lucan., stringere vela Sen. ph. spe(nja)ti, zvi(ja)ti, quercus in duas partes diducta, stricta denuo Gell. sklenjen, strnjen, stricta matutino frigore vulnera L., pectora pigro stricta gelu Lucan., mare gelu stringi Gell. da z(a)mrzne, da z(a)ledeni, strictos insedimus amnes Val. Fl. z(a)mrzle, z(a)mrznjene, z(a)ledenele; metaf.
a) v govoru na kratko (v nekaj besedah) povze(ma)ti: narrationis loco rem Q.
b) brzdati, (u)strahovati, vladati: quaecumque meo gens barbara nutu stringitur Cl.
c) occ. α) privezati (privezovati): te hodie stringam ad carnarium Pl. β) kovati: ferri stringere (po novejših izdajah fingere) duritiem Cat. — Od tod adj. pt. pf. strictus 3, adv. -ē (večinoma le v komp. in superl.) skrčen, od tod

1. napet, tog, strumen, tesen: artus T., venter P. Veg. zaprt, zapečen = zapeka, zaprtje, strictior aura Aus. ostrejši (hladnejši) zrak, ostrejše (hladnejše) ozračje, strictissima (v novejših izdajah tristissima) ianua O. tesno, povsem zapirajoča, fasciis ventrem strictissime circumligare Gell.

2. metaf.
a) (o govoru in govorniku) kratkobeseden, redkobeseden, (kratek in) jedrnat: epistulae Sen. ph., Aeschines Q., Demosthenes strictior multo Q.
b) (o značaju) strog, natančen: iudex Sen. rh., iudicium strictius Sen. rh., strictae iurgia legis Stat., stricto iure Icti., strictius interpretari Paul. (Dig.).