Franja

abbé [abe] masculin opat; duhovnik

l'abbé X. duhovnik X.
le moine répond comme l'abbé chante kakor gospod, tako sluga

abdiquer [-ke] verbe transitif odreči se, odpovedati se (le pouvoir oblasti); odložiti (funkcijo); figuré odstopiti (quelque chose od česa); verbe intransitif abdicirati, odpovedati se, odstopiti

j'abdique, c'est trop difficile odstopam, to je pretežko
le roi abdiqua en faveur de son fils kralj se je odpovedal prestolu v korist svojega sina

abdō -ere -didī -ditum

1. stran (izpred oči) spraviti (spravljati), umakniti (umikati), oddaljiti (oddaljevati): procul hinc ... abde faces Tib., copias paulum ab eo loco abditas in locis superioribus constituunt C., ascensu abdito a conspectu L., (Vistilia) in insulam Seriphon abdita est T. pregnana; pogosto refl. izmakniti (izmikati) se, umakniti (umikati) se: Ter., N., ex conspectu heri se abd. Pl., antequam se sol abderet Ci., abd. se in occultum C., se in montes V.

2. skri(va)ti, pokri(va)ti, zakri(va)ti: partes corporis Ci., abdimus nos, quantum licet Ci., abd. se post maceriem L., abd. filium T.; pren. skri(va)ti: illum, quem abdis Ci., abdenda erat cupiditas L. Krajevno določilo z abl.: Suet., Aur., hunc (equum) abde domo V. skrivaj v hiši = rabi doma, (ventos) speluncis abd. V., zapreti v ..., argentum abditum terris H. dokler še leži v zemlji skrito, abdere ferrum veste L., corneā corpus domo Ph., gladium sinu T.; pren.: abd. se litteris Ci. poglabljati se v ...; z loc.: corpus humi Fl. pokopati; z abl. instrumenti (pesn.): caput cristatā casside, vultus frondibus, vultus et caput undis O.; z raznimi praep.: se in scalarum tenebras Ci., se in bibliothecam Ci. ep. zakopati se v knjižnico ali (pren.) abd. se in litteras Ci. ep.; se in proximas silvas C.; se in suis tectis L., abditi in tabernaculis C.; abdere ferrum intra vestem L., intra muros abditi L.; inter cameram et tectum cubiculi abditus Val. Max., inter sarcinas abditi T., abditi per tentoria T.; Amphiaraë sub terram abdite! Ci., abdere totos sub inguine dentes O. zasaditi v lakotnico, cultrum sub veste abditum habere L.; pesn. z dat.: abdere lateri ensem V. ali vulneri ferrum Sen. tr. zabosti v ... (prim.: abd. ferrum in armo ferae O.), abditus carceri Vell.; prolept.: abdita texit ora frutex O. = ita texit, ut abdita essent, Od tod pt. pf. abditus 3, adv. -e

1. skrit, oddaljen, odročen, nedostopen: auri venae penitus abditae Ci., vis abdita quaedam Lucr., abdita pars aedium, abd. loca, abd. regiones S., quae abdite (globoko) occulta penetravit Ambr., oppida abdita Cod. Th.; subst.: abditi Auct. b. Afr. skriti, subita ex abdito (globočine) vasti omnis eruptio Sen. ph., terrae penitus abdita Lucr. globine, abdita longe O. daleč oddaljeni prostori.

2. samotno živeč: in tectis silvestribus Ci., terris, agro H., abstrusus atque abditus Plin. iun.

3. pren. skriven, tajen: voluntas abdita et retrusa Ci., res abditae et obscurae Ci., res occultae et penitus abditae Ci., abditi sensus L., T., severitas abdita Sen. ph.; abdita rerum H. oddaljeni pojmi, globoke misli.

Opomba: Komp. abditior in superl. abditissimus le pri Eccl.

Abella -ae, f Abela, kampanjsko mesto (Avella vecchia), bogato s sadjem, poseb. z granatnimi jabolki in lešniki: Sil., malifera V. Od tod: adj. Abellānus (v rokopisih in izdajah tudi Avellānus) 3 abelski: oppidum Serv., Isid.; poseb. Abellana nux ali subst. le Abellāna -ae, f lešnik in leska: Plin. idr., Abellanus nucleus Plin., Isid.; Abellānī -ōrum, m Abelci, preb. Abele: Iust.

abeō -īre -iī -itūrus

1. oditi, iti od kod, odhajati, odpotovati: abeam an maneam Pl., abiit, excessit, evasit, erupit Ci.; pogosto imp.: abi, nuntia Romanis L. pojdi in naznani; (ljubeznivo zavračajoč): abi, ludis me, credo Ter. pojdi, ti me menda zasmehuješ , abi, virum te iudico Ter. pojdi, ti si možak; (zmerjaje odganjajoč): abito, quo lubet ali abito, quo voles Pl. poberi se, abi in malam rem ali in malam crucem Pl. vrag te nesi, bes te plentaj, abin' (gl. v opombi) hinc in malam rem? Ter. se ne pobereš = poberi se, pojdi zlodejem gost, quin tu abis in malam pestem malumque cruciatum? Ci. da bi te kuga pobrala in vse zlo, abi cum ... rogationibus tuis L. pojdi se solit s ...; (rahlo odpravljajoč): non es avarus, abi H. odpuščen si. Izhodišče: abire hinc Pl., L., illinc, inde Ci., unde abii? V., ut unde abissent, eodem statim redirent Ci., v abl.: urbe, domo Pl., comitio L., montibus his V., sedibus, Suriā T., toda abire fugā (abl. modi) V. bežeč, equis (abl. instrumenti) L. odjezditi; pren.: abire magistratu Ci., L., T. ali consulatu Ci. ep. ali flaminio L., Val. Max. ali sacerdotio Gell. ali honore Suet. ali tutelā Icti. odstopiti (odstopati) od ...; večinoma s praep.: ab urbe L., ab his locis Pl., a subselliis Ci.; ex concilio, ex regno L., ex agris atque urbibus Ci., ex Africā S.; de Siciliā, de provincia Ci.; poseb. ab oculis Pl., Sen. ph. ali ex oculis L. ali e(x) conspectu Pl., C., S. izpred oči izginiti; res abit ab aliquo Ci. uhaja komu, ne dobi je (na dražbi). Smer: huc Ter., quo, aliquo Pl., quorsum H., Val. Max., pretium retro abit Plin. iun. niža se; z acc.: foras Ter., rus Pl., domum Ter., L., suas domos L., abi tuam viam Pl.; s praep.: in aliquas terras Ci., in nubes O. vzplavati, in Tuscos in exsilium, in Volscos exsulatum L.; ad Pompeium Vell., per angiportum ad herum Pl.; sub iugum L.; trans mare Amm.; abis periturus (v smrt) V.; z inf.: abi quaerere Pl.; s predik. določilom: (na kak način) oditi, odhajati, odnesti jo, (poseb. o vojakih in vojnah) bojišče zapustiti (zapuščati): Ca. fr., Val. Max., Arn., sublimis abiit L., pauci integri abeunt S., omnia malle quam victi abire S., ne hostes inultos abire sinat S., bellis victor abibat omnibus V., nemo non donatus (prazen) abibit V., tu missus abibis H., boš (sodno) oproščen, Hector abit violatus vulnere nullo O., inde abiere Romani ut victores, Etrusci pro victis L. kakor že zmagovalci, kakor že premaganci; z adv.: honeste abire Ter., ne impune abeat Varr., impune abeuntem hostem sequi Cu.; od tod abs.: neque eum, si illo accessisset, abiturum Ci.; pren.: (o dejanju samem) osta(ja)ti brez posledic: Ter., Sen. ph. et tr., non posse istaec sic abire Ci. kar tako ostati, non hoc tibi sic abibit Cat. kazen za to ti ne uide.

2. pren.
a) preteči, miniti, (iz)giniti, izgubiti (izgubljati) se: Ca. fr., Val. Fl., Mel., abiit hora Ter., abiit ille annus, illud tempus Ci., fides, timor, terror L., pestilentia Ci., abit somnus, abibit amor O., abeunt pallorque situsque O., abeuntia vela O., abit sucus in aëra, spiritus in auras O., sol abit Pl. zahaja, abeunt in nubila montes Sil.: evfem.: oditi (o smrti): Luc. ap. Non., e medio Ter., in communem locum Pl., e vitā Ci., ad deos Ci., ad plures Petr., abiturus illuc, quo priores abierunt Ph.
b) prodreti (prodirati): cornus sub pectus abit V., vis mali abit per artus O., longius nefas abiit O. se je razpasla.
c) oddaljiti (oddaljevati) se, odstopiti (odstopati) od česa, zaiti (zahajati) vstran (v govoru): Naev. fr., non longe abieris Ci. ni ti treba daleč iskati zgledov, nec nunc incepto longius abierim T., vide, quo iudicium meum abeat Sen. ph. kam meri, quid ad istas ineptias abis? Ci., abeo a sensibus Ci., ne longius abeam Ci., etiam tu hinc abis? Ci. tudi ti se izneverjaš moji stvari? illuc, unde abii, redeo H., ab. a iure Ci. pravico kršiti, ab emptione Icti. razdreti kupčijo.
č) preiti, prehajati na koga: Sen. rh., ad sanos abeat tutela propinquos H., abit res a consilio (ducis) ad vires ... pugnantium N., abire in avi mores L. privaditi se jim, in ora hominum pro ludibrio L. priti ljudem v zobe in posmeh; occ. preiti, prehajati, spremeniti (spreminjati) se v kaj: Luc. ap. Varr., abire in radices Ca. ali in semen Plin., vestes in villos abeunt O., deus in flammas abiit O., in auras aëraque umor abit O., abire in ventos O., abeunt studia in mores O. se spremene v načela; gram. e in u abiit Varr. je prešel.
d) porabiti (porabljati) se, (po)trošiti se: in quos sumptus abeunt fructus praediorium? Ci.

Opomba: Abin' = abisne: Kom.; impers.: abire me vis; abibitur Pl. pojdem, ne irrito incepto abiretur L.; pf. abī: Stat., abit: Pl., Ter. in poklas. pesn., abīvit Aug., ábiĕrunt Ph.; inf. pf. skoraj redno abisse, le pesn. abiise.

aberacija samostalnik
1. fizika (napaka leče) ▸ aberrációPovezane iztočnice: kromatska aberacija, kromatična aberacija, sferična aberacija, sferna aberacija

2. astronomija (o premiku zvezde) ▸ aberráció
3. biologija (lastnost, ki odstopa) ▸ aberráció
4. (odstopanje; nepravilnost) ▸ aberráció, anomália
Podražitve hrane očitno ne bodo samo sezonska aberacija. ▸ Az élelmiszerek drágulása nyilván nem csupán szezonális anomália lesz.
Novinarji, ki bi morali biti na preži in opozarjati na zgoraj navedene aberacije, so povsem odpovedali. ▸ Az újságírók, akiknek résen kellene lenniük és fel kellene hívniuk a figyelmet a fentiekben vázolt aberrációkra, teljes kudarcot vallottak.
Proliferacija tovrstnih projektov je le dodatna težava v mozaiku aberacij pri razdeljevanju sredstev in nenavadnih postavitvah prioritet. ▸ Az effajta projektek elszaporodása csupán az eszközök elosztása és a prioritások szokatlan módon történő felállítása során jelentkező aberrációk mozaikjában jelentkező plusz nehézség.

abhinc, adv.

1. krajevno = od tod: aufer abh. lacrimas Lucr., toto abhinc orbe Ap.

2. klas. le časovno:
a) od zdaj (računajoč nazaj) = pred; abs.: Gell., Fr., dies abhinc quintus an sextus est, cum ... Ap.; pred acc. extensionis: abh. triennium Kom., Ap. pred tremi leti, tega je zdaj tri leta, abh.annos prope viginti Ci. skoraj pred dvajsetimi leti; pred abl. = pred: quiabh. sexaginta annis occisus foret Pl., comitiis iam abh. diebus triginta factis Ci.
b) redko: od zdaj naprej, odslej (računajoč naprej): inde abh. Pac. ap. Char.

abhorrer [abɔre] verbe transitif (za)sovražiti, mrziti

abhorrer le mensonge mrziti laž

abîmer [abime] verbe transitif poškodovati, pokvariti, obrabiti; ostro kritizirati, familier raztrgati; populaire pretepsti

s'abîmer poškodovati se; potopiti se; zrušiti se; figuré poglobiti se (dans v)
le transport a abîmé le colis pri prevozu se je paket poškodoval
abîmé de dettes do vratu zadolžen, v dolgovih
l'avion s'est abîmé dans les flots letalo se je pogreznilo v valove, se je potopilo
s'abîmer dans ses pensées zatopiti se v svoje misli

abisso m brezno, prepad (tudi pren.):
gli abissi del mare morska brezna
un abisso di pene brezno bolečin, neskončne bolečine
tra le tue e le mie idee c'è un abisso med tvojimi in mojimi pogledi je prepad, najini pogledi so popolnoma različni
essere sull'orlo dell'abisso biti na robu prepada

ablūdō -ere ne ujemati se v tonu glasu; le pesn. pren. razlikovati se: haec a te non multum abludit imago H. precej ti je podobna.

aborder [abɔrde] verbe intransitif pristati, priti do brega; verbe transitif pristopiti k, približati se, lotiti se, načeti; ogovoriti; po nesreči trčiti ob (ladjo); pritegniti s kavlji ladjo, da bi nato planili nanjo

au port dans une île pristati v pristanišču na otoku
le bateau aborde au Brésil ladja pristaja v Braziliji
aborder une question difficile lotiti se težkega vprašanja
il fut abordé par un inconnu neznanec ga je ogovoril
aborder avec prudence les carrefours dangereux previdno se bližati, voziti k nevarnim križiščem
aborder le virage à grande vitesse z veliko hitrostjo zavoziti v ovinek
un cargo a abordé un pétrolier tovorna ladja je trčila v petrolejski tanker
les pirates ont abordé le navire piratje so v napadu osvojili ladjo

abouler [abule] verbe transitif, argot dati

aboule le fric! daj denar!

aboutir [abutir] verbe intransitif končati se (à, dans v), segati (à do), doseči (à quelque chose kaj), voditi (à do); mejiti (à, na), izlivati se (à v); uspeti, priti do rezultata; (tvor) dozoreti, izčistiti se

le fleuve aboutit à la mer reka se izteka v morje
ce sentier aboutit au village ta steza vodi v vas
cela n'aboutit à rien to ne vodi nikamor, to je brezuspešno
les pourparlers ont abouti pogajanja so uspela, so se uspešno končala
il faut aboutir moramo priti do cilja
faire aboutir quelque chose končati, dovršiti, srečno izpeljati, uresničiti kaj

aboyer [abwaje] verbe intransitif lajati; kričati, vpiti, tuliti (contre, après quelqu'un na koga)

le chien de garde aboie après les visiteurs pes čuvaj laja na obiskovalce; kruliti (želodec); grmeti (topovi)
aboyer à la lune lajati na luno, figuré zaman si prizadevati
chien qui aboie ne mord pas pes, ki laja, ne grize
verbe transitif:

le sous-officier aboie des ordres podčastnik kriči, tuli, laja ukaze

abri [abri] masculin zavetje, zavetišče, zaklonišče; bunker; militaire kritje; figuré zaščita, varstvo

sans abri brez strehe, brez zavetja
sans abri masculin brezdomec
à l'abri de zavarovan, varen pred
à l'abri d'un arbre pod drevesom, zaščiten od drevesa
à l'abri des chars, des gaz zavarovan, varen pred tanki, plini
à l'abri des vues varen pred pogledi, neviden
abri antiaérien, contre avions protiletalsko zaklonišče
abri bétonné betonski bunker
abri en montagne gorsko zavetišče
abri à l'épreuve des bombes pred bombami varno zaklonišče
abri de mitrailleuse strojnično gnezdo
abri contre le vent zaklonišče proti vetru
être à l'abri du besoin imeti sredstva za življenje
je suis à l'abri de pareilles erreurs take zmote pri meni niso možne
les papiers sont à l'abri papirji so na varnem
il est à l'abri de tout soupçon noben sum ne more pasti nanj
mettre à l'abri pod streho, na varno spraviti
se mettre à l'abri stopiti pod streho, militaire iti v kritje
se mettre à l'abri du feuillage stopiti v senco
se mettre à l'abri du vent zakloniti se pred vetrom

absimilis -e nepodoben, le litota non absimilis: falces ... non absimili formā muralium falcium C.; večinoma z dat.: Col., Plin., Suet.

absolument [-lümɑ̃] adverbe neomejeno, brezpogojno; popolnoma

absolument rien popolnoma nič
je veux absolument le voir brezpogojno ga hočem videti
c'est absolument faux to je popolnoma napačno
c'est absolument défendu to je strogo prepovedano
refuser absolument gladko odbiti

absque², star. apsque, praep. z abl. in adv., večinoma le v pogovornem jeziku

1. daleč od: absque omnibus profanis Ap.

2. pren.
a) brez: nullam a me epistulam ad te sino absque argumento ... pervenire Ci. ep. , abs. sententiā Q. nehote; včasih (poseb. pri Kom.) s pogojnim pomenom = ko bi ... brez: apsque te foret Pl. ko bi ne bilo tebe, apsque me foret et meo praesidio Pl. ko bi ne bilo mene in moje pomoči, abs. hoc esset Ter. ali quod abs.hoc esset Ter. ko bi tega ne bilo, quam fortunatus sum ceteris rebus, abs. unā hāc foret Ter. ko bi tega edinega ne bilo, abs. te uno Gell.
b) izvzemši, razen: Gell., Aur., Amm., abs. me, te, illo Eccl.; absque quod Aur. razen kar = razen da; adv.: absque illud numen Iul. Val.; abs. cum „e“ terminatur M.

abstenir*, s' [apstənir] zdržati se, opustiti, ogniti se, ne storiti (de quelque chose česa); ničesar ne napraviti; ne voliti, ne glasovati

s'abstenir de vin, de café vzdržati se vina, kave
s'abstenir de tout commentaire vzdržati se vsakega komentarja
il s'est abstenu de me questionner vzdržal se je vsakih vprašanj do mene
s'abstenir au vote vzdržati se pri glasovanju, ne glasovati
de nombreux électeurs se sont abstenus številni volilci niso volili
il préfère s'abstenir on se rajši ne vmešava
ne pas pouvoir s'abstenir de ne si moči kaj, da ne bi ...
dans le doute, abstiens-toi! (proverbe) če si v dvomu, ne naredi ničesar!