Franja

váren safe; secure

váren pred safe from
na várnem in safety
absolutno, popolnoma váren (pogovorno) as safe as houses
toliko bolj várno so much the safer
váren kraj a safe place
váren pred napadi secure from attacks
váren obstoj, eksistenca a secure existence
váren pred nevarnostjo secure from danger
várna investicija a safe investment
most ni váren the bridge is not safe
biti na várnem to be on the safe side
biti váren pred volkovi to be safe from the wolves
hraniti kaj na várnem to keep something safe
tu smo na várnem pred vetrom here we are sheltered from the wind
moje življenje ni več várno my life is no longer secure
ni várno dotakniti se tega psa it is not safe to touch this dog, beware of the dog!
zdaj se čutimo várne we feel safe now
várno sem ga spravil (spremil) domov I saw him safe home
spravil sem ga na várno I have taken him to (ali put him in) a safe place
peljati na várno to lead to safety
položiti na várno mesto to put in a safe place

váren sûr, sans danger, sans risque ; (zavarovan) assuré ; (previden) prudent, circonspect, précautionneux

na varnem hors d'atteinte
na varnem pred à l'abri de, à couvert de, assuré contre
varen kraj lieu sûr
varen pred ognjem à l'épreuve du feu, réfractaire, ignifugé
pupilarno varen placement sûr (ali de tout repos, de père de famille)
tam človek ni varen on y risque sa vie (ali familiarno sa peau)
varno hoditi marcher avec précaution (ali prudence, circonspection)

váren seguro ; (zavarovan) asegurado

na varnem en seguridad, en salvo, fuera del peligro
pupilarno varen con garantía pupilar
varen kraj lugar m seguro
varen pred al abrigo de; asegurado contra
tukaj nismo varni no estamos seguros aquí
tam človek ni varen allí se arriesga (ali corre peligro) la vida
spraviti (se) na varno poner(se) a salvo

Verōna -ae, f Veróna, eno najlepših in najbolj cvetočih mest v Zahodni Galiji, rojstni kraj Katula in Vitruvija (še zdaj Verona): L., O., Cat., Plin., Mart. Od tod adj. Vērōnēnsis -e verónski, iz Veróne doma (izhajajoč): Aur. idr., iuvenes Cat., ager, Catullus Plin.; subst. Vērōnēnsēs -ium, m Verónci, Verónčani, preb. Verone: T.

vetus, veteris (prim. skr. -vatsá-, vatsará- leto, gr. ἔτος [iz Ƒέτος] leto, ἐτήσιος leten, hetitsko witiš leto, starejše sl. vetek star, lit. vẽtušas star, prileten, lat. vetulus, vetustus; od tod imena [prvotno] enoletnih živali: skr. vatsáḥ enoletna žival, junec, letnjak, tele, govedo, vatsakaḥ teletce, teliček, lat. veterīnus, veterīnae, vitulus, vitula (prim. tudi Italia), got. wiþrus jarček, jagnje, bacek, stvnem. widar = nem. Widder oven, jarec)

1. mnogo let imajoč, prileten, (že) star, ostarel, osivel, postaren, postaran, mator (naspr. mlad): Pl., homo, poëta Ter., senatores L., imperatores duo veteres N., parentes V., veteres senes Tib. ali veteres et senes T. stari (in) o(b)nemogli ljudje, senectus H. ali aetas vetus Tib. siva starost, ostarelost, matorost; veteres boves (naspr. novelli) Varr., pecudes Varr., gallinae (naspr. iuvencae) Plin., Col.

2. star (ne nov), (že) dolgo obstajajoč, dolgoleten, včasih = dosedanji (naspr. novus, recens): Pl., Ter. idr., senator vetus et gravis aetate L., vetus amicus et hospes Ci., veteres aegri Plin. že dolgo časa bolni ljudje, vetus hospitium Ci. pred davnim (davnimi časi) ustanovljeno (vetustum hospitium = že dolgo obstajajoče), vetus Valeriae gentis laus, vetus institutum, mos Ci., vetus est, quod dicam Ci. stara reč je, veteres necessitudines Ci. ep., vetus amicitia Ci., N., colonias deducere novas, renovare veteres Ci., vectigalia vetera et nova Ci., vetus consuetudo S., Q., nobilitas S., oppidum Ci., urbs O., Antemna veterior est quam Roma Ca. ap. Prisc., Veteres campi L. Stare poljane (kraj v Lukaniji), vinum vetus Ci., Lact., veteres naves C., vetus casa, silva, cruor O., veterrima laurus V., vetus panis, veteres clavi Plin.; poseb. miles vetus Ci., L. ali veteres milites C., L. star(i) vojak(i) = vojak, ki že dolgo služi ali je dolgo služil, vojaki, ki že dolgo služijo ali so dolgo služili; od tod pogosto = izkušen(i) vojak(i), veteran(i); tako tudi vetus exercitus L. ali veteres exercitus C., L., legiones L., Auct. b. Alx., centuriones L.; occ. star = izkušen, izurjen, izvéden, izvežban, prekaljen, spreten, vešč, rutiniran: accusator, gladiator, histrio, imperator, sicarius Ci.; z gen. = izkušen, izurjen, izveden, izurjen, prekaljen, spreten, rutiniran v čem, pri čem, na kakem področju, poznavajoč kaj, vešč česa, obvladujoč kaj: laborum Sil., operis ac laboris, belli, militiae, regnandi T., Vogesi vetus et penitus infixum erat arma Romana vitandi T. staro in globoko zakoreninjeno Vogezovo načelo je bilo izogibati se rimskemu orožju; z in z abl.: vetus in astutia Don. osivel v … ; z inf.: vetus bellare Sil.

3. star (naspr. novus, recens), sedanji, nekdanji, daven, zdavnji, prejšnji, starodaven: quaestus Pl., omne tempus non ad oblivionem veteris belli, sed ad comparationem novi contulit Ci., vetera bella Ci., statuae veterum hominum deiectae Ci., credendum est veteribus et priscis, ut aiunt, viris Ci. možem iz starih časov in, kot se reče, iz starodavnosti, veteres (starih navad (šeg) se držeči) et sancti viri S. fr., veteres auctores (naspr. recentes auctores) T., veterrimi poetae Ci. prav iz starodavnosti, iz davnine, exemplum imperii veteris Ci., vetus delictum L., veteres reges, Sabini, vetera mala V. stare korenine, in veterem revoluta figuram V., vindicare veterem iniuriam Ph., vetus vinum Col., Plin.; pri T. je vetus pogosto tisto, kar je bilo pred bitko pri Akciju (l. 31): aetas T. nekdanji čas, davnina, veteris populi Romani prospera vel adversa claris scriptoribus memorata sunt; temporibusque Augusti dicendis non defuere decora ingenia T. — Od tod subst.
a) veterēs -um, m starodavniki, stari, predniki: maiores nostri, veteres illi Ci., Saturninus aut quisquam illorum veterum Ci. mož iz starih časov (starodavnosti); šele poklas. = stari (starodavni) pisatelji: putavere nostri veteres Plin., omnes veteres et Cicero praecipue Q., orationes veterum et novorum Q., hoc sibi illi veteres persuaserant T. klasiki, antiqui veteres Fr. starodavni Grki. Kot nom. propr. Veterēs -um, f (sc. tabernae) stare menjalniške barake na južnem delu Foruma: sub Veteribus Pl., Varr., Ci., Plin., pone Veteres L. Kot priimek, npr. C. Antistius Vetus Gaj Antistij Vetus (Veter), Cezarjev zaupnik, l. 57. kot tribunus plebis Ciceronov pristaš v sporu s Klodijem: Ci. ep.; L. Antistius Vetus Lucij Antistij Vetus (Veter), konzul l. 55 po Kr. skupaj z Neronom, pozneje poveljnik v Germaniji: T.
b) vetera -um, n staro, nekdanje, preteklo, preteklost, nekdanjost, starína, stare reči (stvari, zadeve), stari dogodki (pripetljaji, prigodki), stara zgodovina ipd.: vetera vaticinamini Pl. stare, davno znane reči, vetera scrutari Ci. stare bajke, si vetera mihi ignota (sc. sunt) Ci. prejšnji (stari) dogodki, vetera odisse, nova exoptare S., vetera novis antehabeo T., vetera semper in laude, praesentia in fastidio esse T., vetera et antiqua mirari T. postarano in starinsko, nescio an venerint in manus vestras haec vetera T. ti stari spisi, vetera omittere Ci. ep., S. kar je (nekdaj) bilo, (kar je) preteklo.

Opomba: Prvotna obl. veter -eris: Enn. ap. Prisc., Acc. ap. Prisc.; abl. sg. nav. vetere, le pri Iuv. in Stat. veterī; nom. pl. n. vetera -um; komp. le star. veterior, sicer vetustior (od adj. vetustus); superl. veterrimus, poklas. vetustissimus.

vezan² [é] (-a, -o)

1. človek ipd.: gebunden (an), verpflichtet
vezan s prisego eidgebunden
(priklenjen) angekettet; (zaročen) in festen Händen; (že opredeljen) eingeschworen (auf), festgelegt (auf); kapital: festliegend
vezan na zemljo erdgebunden
z vezano ceno preisgebunden

2.
vezan na (odvisen od) -gebunden
(čas/dobo zeitgebunden, kraj ortsgebunden, standortgebunden, namen zweckgebunden, navodilo weisungsgebunden, rok termingebunden, sezono saisongebunden, situacijo situationsgebunden, spol geschlechtsgebunden)
na rok vezano delo die Terminarbeit

3.
vezan na (nanašajoč se na) -bezogen
(prakso praxisbezogen, stvar sachbezogen, tekst textbezogen); (povezan z) geknüpft an

4.
vezan na (ki porablja) -verbrauchend
(nafto erdölverbrauchend)

5.
letalstvo vezani model das Fesselflugmodell

volvō -ere, volvī, volutum (indoev. baza *u̯elH- vrteti, viti, valiti; prim. skr. válate vrti se, obrača se, valitaḥ obrnjen, upognjen, ūrṇṓti, vr̥ṇṓti (on) odeva, zagrinja, ogrinja, obkroža, obdaja, valliḥ, vallī ovijalka (rastl.), valanam ukrivljanje, valovanje, ūrmíḥ val, gr. εἰλύω valim, odevam, ovijam, ἐλίσσω [iz *Ƒελίσσω] valim, vrtim, ἕλιξ z(a)vit, lat. volva, volūmen [= gr. εἴλυμα], volūta, volūtiō, volūtātus, sl. valiti, valiti se, val, lit. vélti, veliù valjati sukno, got. waltjan valiti se, stvnem. welzan = nem. wälzen, stvnem. walzan = nem. walzen, wälzen, got. wullan = stvnem. wallan = nem. wallen, stvnem. wëlla, wulsta = nem. Welle, Wulst)

1. (z)valiti, zavaliti, valjati, prevaliti, (za)kotaliti, (za)kotati, (za)sukati, (za)vrteti, spraviti (spravljati) v krožno gibanje, (po)gnati v vrtinec, (z)vrtinčiti, obrniti (obračati), preobračati, viti, zvi(ja)ti, (po)trkljati, strkljati, zatrkljati, (po)takljati: saxum ingens ali grandia saxa V., saxa glareosa L., Sisyphus est illic saxum volvensque petensque O., saxa in proximos volvere S., undae volvere magno murmure saxa solent O., volvere harenas O., vastos ad litora fluctus V., mare V. naprej valiti, procellae … beluas cum fluctibus volvunt Plin., caput alicuius V. okrog valiti, volventes hostilia cadavera S. (pre)obračajoč, pilas volvere Plin. kotaliti, zvijati; pesn. prolept.: (sc. Turnus) semineces volvit multos V. povzroči, da se mnogi valjajo po tleh = mnogo jih povali (podre) na tla; pren.: oculos huc illuc volvere V. oči obračati (metati) sem in tja, oculos volvere per singula V., stupet in Turno corpusque per ingens lumina volvit V. in z očmi meri (premerja) njegovo velikansko telo, (sc. equus) volvit sub naribus ignem V. puha, flammam volvens ore Chimaera Tib. puhajoča, Aetna volvit lapides V. bruha, bljuje, volvere ignem summa ad fastigia V., fumum V. kvišku vrtinčasto valiti ali gnati dim (o zemlji (kot znamenje, da je kraj obljuden)), fumum caligine atrā Lucr.; pass. (večinoma pesn.): volvimur undis V. valovi nas valijo (drevijo) sem in tja, lapis per inane volutus V. zasukan, zavrten (zadegan), Phaëthon volvitur in praeceps O. strmoglavlja, pada, volvitur Ixion O. se vrti (na kolesu), kolo ga vrti, vita populi Romani per incerta maris … cotidie volvitur T. je zaradi raznih dogodkov … na prevesici (v negotovem položaju); pogosto med. valjati se, (z)valiti se, (za)kotaliti se, (za)kotati se, (za)sukati se, (za)vrteti se, obrniti (obračati) se, (za)vrteti se v krogu, vrtinčasto se (za)sukati, viti se, zvi(ja)ti se, (s)trkljati se: (sc. sues) toti ut volvantur ibidem (sc. in caeno; gl. caenum) Lucr. idr., volvitur ante pedes Veneris Pr., magister volvitur in caput V. se prekucne (v morje), per colla (sc. equi) volvitur O. se zvali … na tla, curru volvi V. zvaliti se z voza, pars in praecipitīs fossas urguente ruina volvitur V., (sc. anguis) inter vestes volvitur V. se zvija; poseb. o umirajočih, padlih v boju = valjati se, premetavati se (po tleh), zvaliti se na tla: moribundus volvitur arvis V., volvi humi, fundo in imo V., volvitur Euryalus leto V. se zgrudi umirajoč (mrtev) na tla, permixti caede virorum semianimes volvuntur equi V.; o plešočih = sukati se, vrteti se, plesati (v krogu): occepi denuo hoc modo volvi (v novejših izdajah brez volvi) Pl.; pren.: sol circum terram volvitur Ci., illi qui volvuntur stellarum cursus Ci., cylindrum volvi … putant Ci., cum medio volvuntur sidera lapsu V. ko se zvezde sredi svojega teka v krogu (krožeč) premikajo na nebu, celeri orbe volvitur trochus O., amnis volvitur Cu., V., O., sic volvitur Aufidus H., turbidus amnis per devia praeceps volvitur Sil., quanta cum praecipitatione volvuntur (sc. flumina) Sen. ph., multi Libyco volvontur marmore fluctus V., lacrimae volvontur inanes V. se valijo (tečejo, derejo, se udirajo) zastonj, lacrimae per ora volutae V. tekoče (deroče, udirajoče se) dol po licu, volvuntur per ora lacrimae Hier., flammae per culmina hominum volvantur V., volvitur ater odor tectis V. se vali skozi … ; redko refl.: herba circa arbores se volvens Plin.; pt. pf. v refl. pomenu: tarda volventia plaustra V. počasi se premikajoči, počasi drdrajoči.

2. occ.
a) motati, odvi(ja)ti, odmota(va)ti: filum Varr.
b) knjižne zvitke odvi(ja)ti, razvi(ja)ti = (pre)brati, prebirati, (pre)čitati: libros Catonis Ci., volvendi sunt libri Ci., volvere commentarios Numae L., Tyrrhena retro volvere carmina Lucr.; pesn.: longius volvens fatorum arcana movebo V. odvijajoč knjigo usode jo hočem razkriti …
c) s seboj valiti, kotaliti, valeč odnesti (odnašati): ubi tot Simois correpta sub undis scuta virûm galeasque et fortia corpora volvit V., amnis dat … stragem volvitque sub undis grandia saxa Lucr., fluminis ritu … nunc lapides adesos stirpesque raptas et pecus et domos volventis unā (= secum) H., volvens aliena vitellus H.
d) (v krogu gibaje se) narediti (delati), tvoriti, napraviti (napravljati), ustvariti (ustvarjati): errorem volvere per tortuosi amnis sinūs flexūsque L. sem in tja (križem kražem) bloditi po … , minores volvere … vertices H. tvoriti manjše vrtince, manj se vrtinčiti; kot voj. t.t. orbem volvere tvoriti krog, razviti krog, zavzeti položaj v krogu = držati fronto na vseh straneh (na vse strani): orbem volventes suos increpat L., volventesque orbem nunc … referre pedem, nunc conglobati restare L., equites in spatio exiguo volvunt turmas L. tvorijo s svojimi četami krog.

3. metaf.
a) besede „valiti“ = gladko (tekoče) izrekati, gladko (tekoče) izgovarjati, gladko (tekoče) govoriti: celeriter verba Ci., sententias facile verbis Ci., longissima est complexio verborum, quae volvi uno spiritu potest Ci.; med.: quo melius cadat aut volvatur oratio Ci. da … tem gladkeje teče, da je … tem bolj tekoč.
b) v duhu „sem in tja valiti“ = α) (strastem, čustvom) dajati vzkipeti, gojiti (strasti, čustva), pustiti se ponesti (strastem, čustvom), prepustiti se (strastem, čustvom): scire … ingentes iam diu iras eum in pectore volvere L. da mu … v srcu vre huda jeza, magnos irarum volvere fluctus Lucr., irarum tantos volvis sub pectore fluctus V., volvere curarum tristīs in pectore fluctus Lucr., varias pectore curas volvere Lucan. β) misli, namene ipd. „valiti“ βα) = premotrivati, presojati, ocenjevati, preudarjati, premišljati, premišljevati, razmišljati, razmišljevati, tuhtati, razglabljati, razbirati: inanes cogitationes L., secretas cogitationes intra se Cu., cuncta in ordine animo Pl., omnia animo, bellum in animo L., multa animo, in animo, cum animo suo S., secum (sam pri sebi) multa S., plurima per noctem V., Fauni volvit sub pectore sortem V., bellum adversus nos volvere T. snovati, uperjati; ββ) = revolvere zopet (znova, spet) si predočevati, zopet (znova, spet) si predstavljati: veterum monumenta virorum V.
c) (čas) valiti, točiti, obračati, vrteti v krogu, (času ali stvarem v njem) dati (dajati) teči, omogočiti (omogočati) tek, povzročiti, da se kaj vrti ali obrne ali da kaj preteče (poteče): canentes … noctilucam prosperam frugum celeremque pronos volvere menses H., quo cursu properat saecula volvere astrorum dominus Sen. tr., multa vivendo vitalia saecula volvere Lucr. preživeti, multa virûm volvens durando saecula vincit V. (o drevesu) prebije, prestane, ubi mille rotam volvēre per annos V. ko so dovršile tek tisočih let, ko so tam prebile dobo tisočih let, ko so dopolnile kroženje tisočih let; z meton. obj.: tot volvere casus V. prebiti, doživeti; med. (o času in dogodkih v njem) vrteti se, krožeč preteči (pretekati), (pre)krožiti: in se sua per vestigia volvitur annus V. kroži po svoji sledi, ut idem in singulos annos orbis (krožni tek stvari) volveretur L.; gerundiv volvendus 3 = krožeč, vrteč se: volvenda dies V., volvendis mensibus V. v krožnem teku mesecev; pogosto pt. pr. v refl. pomenu = vrteč se, krožeč: Iuppiter ex aequo volventem dividit annum O., volventibus annis (gr. περιτελλομένων ἐνιαυτῶν) V., Val. Fl. v krožnem teku let, volventia lustra Lucr.; occ. (o božanstvih in usodi: v krožnem teku časa) določiti (določati), umeriti (umerjati), usoditi (usojati), prisoditi (prisojati), dosoditi (dosojati), nameniti (namenjati): sic fata deûm rex sortitur volvitque vices V., sic volvere Parcas (sc. audierat) V.; v pass.: Cl., eludant … , quibus forte temere humana negotia volvi agique persuasum est Cu., mihi … in incerto iudicium est, fatone res mortalium … an forte volvantur T.

vorātrīna -ae, f (vorāre)

1. požirališče, žrelišče, požiralnica (= kraj, kjer se žre): Tert.

2. žrelo, brezno (brezdno), prepad: qui grandiore motu patefactis subito voratrinis terrarum partes absorbent Amm.

vozíti vózim (se) nedov.
1. a conduce, a merge
2. a transporta
3. a circula
4. a călători, a voiaja
□ dnevno voziti se v nek kraj in nazaj a face naveta

vráčanje (-a) n resa, restituzione, riconsegna; ripresa, riacquisto; corrispondenza; ritorno; tisk. rimando, rinvio:
vračanje posojila restituzione del prestito
vračanje moči riacquisto delle forze
vračanje ljubezni corrispondenza di affetti
vračanje v rojstni kraj ritorno al paese nativo
vračanje v domovino rimpatrio
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
inform. vračanje na začetek reset
vračanje (povračilo) ritorsione
psih. vračanje nazaj regressione
geogr. vračanje toka revertente
pren. vračanje v zasebno sfero riflusso (nel privato)
agr. vračanje živine s planinskih pašnikov smonticatura

vračil|o srednji spol (-a …) (dajanje nazaj) die Rückgabe, Zurückgabe, predmeta: Herausgabe, die Rückstellung; denarja: die Zurückzahlung, drobiža: die Rückgabe (gumb za vračilo denarja der Rückgabeknopf); (povrnitev) preveč plačanega davka, carine, stroškov: die Rückerstattung, Erstattung (davka Steuerrückerstattung, Steuererstattung), die Rückgewährung
zahteva po vračilu die Rückforderung
terjati vračilo rückfordern, zurückfordern
kraj vračila der Rückstellungsort
obveznost vračila die Rückerstattungspflicht
zahteva po vračilu die Rückforderung

vréči (vŕžem)

A) perf.

1. gettare, buttare; lanciare, scagliare:
vreči kaj skozi okno gettare qcs. dalla finestra
silovito vreči scagliare, lanciare
vreči proč buttar via
vreči kovanec gettare la moneta
vreči kovanec v avtomat dare, inserire la moneta nel distributore automatico
vreči kocko gettare il dado
vreči orožje gettare le armi
vreči sidro gettare l'ancora
šport. vreči disk, kladivo, kopje lanciare il disco, il martello, il giavellotto
vreči s sebe (konj) disarcionare
vreči na obalo gettare sulla riva
vreči bombe lanciare bombe
vreči v zrak mandare in aria, far esplodere
pren. kaj vreči čez ramo gettare qcs. dietro le spalle

2.
vreči nazaj gettare indietro
pren. vreči kvišku svegliare (di soprassalto)
božjast ga je vrgla ha avuto un attacco epilettico

3.
vreči na tla gettare a terra
vreči v posteljo costringere a letto (per malattia)

4. (s silo spraviti koga od kod) gettare, buttar fuori:
vreči iz gostilne, stanovanja buttar fuori dall'osteria, dall'alloggio
vreči koga na cesto gettare sul lastrico

5. agr. (dati živini krmo) dare da mangiare (foraggio, becchime):
vreči kravam, kokošim dare da mangiare alle vacche, alle galline

6. pren. (poslati, premestiti) mandare, trasferire; ekst. relegare:
usoda ga je vrgla v ta kraj il destino lo aveva relegato in questa località (dimenticata da Dio)

7.
vreči oči, pogled dare, gettare un'occhiata

8.
vreči opazko, vprašanje fare una osservazione, una domanda
vreči komu psovko, kletev lanciare un'ingiuria, una bestemmia
vreči iz sebe esplodere, sbottare
vreči v obup, v bes gettare nella disperazione, mandare su tutte le furie

9.
vreči čudno luč na koga gettare una strana luce su qcn.
vreči sum na koga gettare l'ombra del sospetto su qcn.
impers. čez noč je vrglo nekaj snega durante la notte ha nevicato

10. (prinesti denar, dobiček; prinesti) fruttare, procurare:
kupčija mu je precej vrgla l'affare gli ha fruttato parecchio
glasovanje mu je vrglo premalo glasov la votazione gli ha procurato un numero insufficiente di voti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
liter vina ga vrže un litro di vino basta per ubriacarlo
nareč. svinja je vrgla šest prašičkov la scrofa ha figliato sei maialini
pren. vreči karte na mizo mettere le carte in tavola
vreči jasno luč na kaj far luce su qcs.
pog. vreči partijo taroka fare una partita di tarocchi
vreči poljubček mandare un bacino
pren. vreči puško v koruzo gettare la spugna; vulg. calare le brache
pren. vreči komu rokavico gettare a qcn. il guanto di sfida
pren. vreči komu trnek gettare l'esca a qcn.
pog. varovalko je ven vrglo è saltata la resistenza
vreči vlado abbattere il governo
vreči koga iz stranke, šole espellere qcn. dal partito, dalla scuola
vreči iz postelje gettare dal letto
vreči iz službe licenziare
vreči iz spanja svegliare
vreči iz tira sconvolgere, turbare
vreči s prestola detronizzare
pog. vreči skrbi čez ramo gettare i pensieri dietro le spalle
publ. vreči novico lanciare, sparare la notizia
pren. vreči denar na cesto, skozi okno buttar via i soldi, scialacquare, sperperare i soldi
vreči obleko nase, s sebe vestirsi, spogliarsi in fretta
vulg. vreči koga na šajbo non essere di parola, non tener fede alla promessa
vreči v ječo gettare in prigione
vreči knjige v kot troncare, abbandonare gli studi
pren. vreči kaj komu v obraz gettare in faccia a qcn., rinfacciare qcs. a qcn.
vreči hrano vase mandar giù, ingollare il cibo
vreči vase kozarček žganja bere d'un sorso un grappino
pog. vreči pri izpitu bocciare all'esame
pog. vreči čez vomitare
kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal a sentire la notizia, rimase sbalordito
bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen chi è senza peccato, scagli la prima pietra
vreči iz stanovanja sfrattare
vreči na tla abbattere, atterrare
vreči nazaj rilanciare
vreči s tečajev scardinare

B) vréči se (vŕžem se) perf. refl.

1. lanciarsi, gettarsi; balzare:
vratar se je vrgel za žogo in jo odbil il portiere balzò verso il pallone e lo respinse

2. (vreči se na) gettarsi su, addosso a:
vreči se na sovražnika gettarsi sul nemico

3. pren. vreči se na (izraža nastop intenzivne dejavnosti) mettersi a:
vreči se na delo, v študij mettersi a lavorare, a studiare
vreči se na politiko lanciarsi nella politica, iniziare la carriera politica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vreči se komu okrog vratu gettarsi al collo di qcn.
vreči se na kolena pred kom inginocchiarsi davanti a qcn.; ekst. umiliarsi davanti a qcn.
vreči se po kom essere qcn. (nato e) sputato
vrgel se je po očetu è suo padre sputato

vrnit|ev ženski spol (-ve …)

1. človeka s poti, potovanja, dela: die Rückkehr, domov: die Heimkehr; s potovanja: die Heimreise, z vozilom: die Rückfahrt, Heimfahrt, z letalom: der Rückflug, Heimflug; (povratek, vračanje) die Wiederkehr

2. človeka v stranko, organizacijo, cerkev ipd.: der Wiedereintritt

3. dolga, denarja: die Rückzahlung; pošiljke: die Rücksendung, die Rückbeförderung; kupljenega blaga ipd.: die Rückgabe, die Rückstellung; odvzetega: die Wiedererstattung (tožba na vrnitev die Wiedererstattungsklage); (izročitev) die Herausgabe

4. k vrednotam ipd.: die Rückwendung zu

5. povabila ipd: Gegen- (obiska der Gegenbesuch, povabila die Gegeneinladung, usluge die Gegenleistung)

6.
pravo vrnitev v prejšnje stanje die Wiedereinsetzung (in den vorigen Stand)
|
kraj vrnitve pravo der Rückstellungsort
obveznost vrnitve pravo die Herausgabepflicht
pravica vrnitve pravo človeka: die Rückkehrberechtigung

Vulcānus (starejše Volcānus) -ī, m (domnevno izpos. iz etr. ali katerega od sredozemskih, verjetno egejskih jezikov; prim. skr. ulkā́, ulkuṣī ognjeni pojav, meteor, gr. [kretsko] Ƒελχανός = Ζεύς)

1. Vulkán (Volkán), hromi bog ognja in kovaštva, poistoveten z grškim Hefajstom ( Ἥφαιστος), v mitologiji sin Jupitra in Junone, Venerin soprog, Amorjev rejnik, s Kiklopi nebeški orožar: Ci., C., L., O., H., Hyg.; insula Vulcani (Ἡφαίστου νῆσος) L. Vulkanov otok, sicilski obali najbližji in najjužnejši izmed Liparskih otokov (zdaj Vulcano ali Vulcanello). Ker je bilo tam zelo pogosto opaziti vulkansko aktivnost, so ga imeli za Vulkanovo bivališče in so ga zato tudi poimenovali po tem bogu: V., Pl. idr., insulae Vulcani L. Vulkanovi otoki = Liparski otoki.

2. meton. = ogenj, plamen: Volcanum in cornu conclusum geris Pl. (o kuhanju), Volcano studes Pl. (o kuharju), Vulcanum naribus efflant … tauri O., totis Volcanum spargere tectis V., furit … Volcanus V. — Od tod adj.

1. Vulcānius (Volcānius) 3
a) Vulkánov (Volkánov), Vulkánu (Volkánu) posvečen, vulkán(ij)ski (volkán(ij)ski): Vulcania munera, currūs O., Vulcania Lemnos O. (kot vulkanski otok) Vulkanu posvečen, insulae Volcaniae Plin. Volkanovi (= Liparski) otoki, Volcania arma Ci. kakršno izdeluje Vulkan.
b) vulkanski, ognjen, ognja (gen.): vis Luc. ap. Non., acies V., pestis Sil. = ogenj, amnis Cl. tok lave.

2. Vulcānālis (Volcānālis) -e Vulkánov (Volkánov): flamen Varr., Macr.; kot subst. Vulcānal (Volcānal) -ālis, abl. -ālī, n Vulkanál (Volkanál) = Vulkanovišče (Volkanovišče), Vulkanu posvečeni kraj (area) v Rimu nad komicijem (zboriščem): Plin., Aur., Fest.; pl. Vulcānālia -ium in -iōrum, n vulkanálije, Vulkanov praznik, obhajan 23. avgusta z igrami v Flaminijevem cirkusu: Varr., S. ap. Non., Col., Plin., Plin. iun., Serv. idr.

watering [wɔ́:təriŋ]

1. samostalnik
škropljenje, polivanje, namakanje; napajanje; oskrbovanje z vodo; moariranje (tkanine); mešanje z vodo, razredčevanje

2. pridevnik
namakalen, škropilen; kopalen, kopališčen

watering can škropilnica, kangla za zalivanje (vrta)
watering cart cestni škropilni voz
watering place napajališče; kopališče; navtika kraj, luka, kjer se ukrcava, natovarja voda
watering pot kanglica za zalivanje (cvetlic)
watering trough napajalno korito

when [wen]

1. veznik
ko, kadar, v času ko, ravno ko; kdaj; potem ko; medtem ko, vedno kadar

when a boy kot (ko sem bil, je bil še) deček
when asleep v spanju
when received po prejemu
he is playing when he might be studying igra se, namesto da bi se učil

2. prislov
kdaj

when did it happen? kdaj se je to zgodilo?

3. zaimek
kdaj, kateri čas

since when od kdaj, kako dolgo; odtlej, od tega časa
till when doklej
till when shall I wait? doklej bom čakal?

4. samostalnik
čas, trenutek; datum (of an event nekega dogodka)

the when and the how datum in način
the when and where čas in kraj (of s.th. česa)
else when enkrat drugič, drugikrat

winter¹ [wíntə]

1. samostalnik
zima
poetično leto
figurativno neplodno, neproduktivno razdobje (čas)

a hard winter ostra zima
a man of 6 winters mož 60 let
to stand on winter's verge figurativno biti na robu starosti

2. pridevnik
zimski

winter apple zimsko jabolko
winter quarters vojska prezimovališče
winter resort zimskošportni kraj (center)
winter sports zimski športi
winter time, poetično winter tide zimski čas (doba), zima
winter crop ozimina

Xērolophus -ī, m (Ξηρόλοφος) Kserolóf = Suhi grič, kraj v Bizantiju: Prisc., Iustin. Inst.

z prep. (pred nezvenečimi soglasniki: s)

I. (z rodilnikom)

1. (izraža usmerjenost stran) da, di:
pasti s strehe cadere dal tetto
vstati s postelje scendere dal letto
oditi z doma uscire di casa
pren. odstaviti koga s položaja deporre qcn. dalla carica

2. (za izražanje izhodiščne časovne meje) da, di:
v noči s četrtka na petek nella notte da giovedì a venerdì
pismo z dne 5. oktobra lettera del 5 ottobre

3. (za izražanje omejitve) da:
z vidika stabilnosti so ukrepi koristni dal punto di vista della stabilità, i provvedimenti sono utili

4. (za izražanje izvora) da:
bolezen se prenaša z živali na človeka la malattia si trasmette dall'animale all'uomo

II. (z orodnikom)

1. (za izražanje sredstva) con, da:
umiti se z mrzlo vodo lavarsi con l'acqua fredda
kraj je obkrožen s hribi la località è circondata da montagne

2. (za izražanje načina, kako poteka dejanje) con, a, per:
jesti s tekom mangiare con appetito
voziti s preveliko hitrostjo guidare a velocità eccessiva
poklicati koga z imenom chiamare qcn. per nome
(v pismih) s spoštovanjem, z odličnim spoštovanjem distinti saluti

3. (za izražanje medsebojnega odnosa) con:
dogovoriti se, prepirati se, primerjati se, strinjati se s kom accordarsi, litigare, paragonarsi, essere d'accordo con qcn.
živahna trgovina z Italijo rapporti commerciali intensi con l'Italia

4. (za izražanje druženja) con:
priti na obisk z družino venire in visita con la famiglia
iti na sprehod z otroki andare a passeggio coi bambini

5. (za izražanje kakovosti, vsebine, dodatka) con, da, di:
deklica s črnimi kitami ragazza dalle trecce nere
trgovina z igračami negozio di giocattoli
vreča z apnom sacco di calce
jesti hrenovko z gorčico mangiare un vurstel con la mostarda

6. (za izražanje časa, ko se dejanje začenja ali poteka) con, a:
novi predpisi veljajo z današnjim dnem le nuove norme entrano in vigore con la giornata odierna
brati se je naučil s petimi leti imparò a leggere all'età di cinque anni
s starostjo je postajal odljudnejši con l'età diventò più scontroso

7. (v brezosebnih stavkih za izražanje slovničnega subjekta) ○:
zanimalo jih je, kako je z materjo volevano sapere come stava la madre
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. priti z dežja pod kap cadere dalla padella nella brace
novica je prišla kot strela z jasnega la notizia fu come un fulmine a ciel sereno
besede mu gredo težko z jezika ha difficoltà a dire qcs.
vede se, kot bi padel z oblakov si comporta come se fosse caduto dalle nuvole
evf. spraviti koga s sveta liquidare qcn., far fuori qcn.
pren. spustiti koga z vajeti non aver più il controllo di qcn.
pren. spreti se z belim kruhom rifiutare una carica, un lavoro redditizio
pren. obmetavati koga z blatom calunniare, diffamare qcn.
pren. hoditi, iti v korak s časom essere al passo coi tempi
pren. oditi z dolgim nosom tornare con le pive nel sacco, restare con un palmo di naso
pren. biti za kaj z dušo in telesom essere per, con qcs. anima e corpo
pren. igrati z odprtimi kartami giocare a carte scoperte
pren. hoditi s kurami spat andare a letto con le galline
pren. strokovnjak, delavec, da ga je treba z lučjo (pri belem dnevu) iskati un tecnico, un lavoratore da cercare col lanternino
knjiž. boriti se z mlini na veter battersi, combattere coi mulini a vento
te besede so bile, kot bi ga kdo polil z mrzlo vodo le parole furono per lui una doccia fredda
pren. poslušati z očmi in ušesi essere tutto orecchie per qcn
pren. igrati se z ognjem scherzare col fuoco
pren. zatreti (upor) z ognjem in mečem domare nel sangue (la rivolta)
pren. delati s polno, z vso paro lavorare a tutta forza
pren. boriti se z ramo ob rami combattere, lottare fianco a fianco con qcn.
soočiti se z resnico guardare la verità in faccia
pren. braniti se z vsemi štirimi difendersi, opporsi con tutte le forze
pren. jesti z veliko žlico abbuffarsi
biol. razmnoževanje z delitvijo riproduzione per scissione
šah. igrati z belimi, črnimi figurami giocare con le figure bianche, nere
šport. skok z mesta salto a pie' pari
šport. premagati nasprotnika z golom razlike battere l'avversario per un gol
PREGOVORI:
kar je preveč, še s kruhom ni dobro il troppo stroppia
enako se z enakim druži dimmi con chi vai e ti dirò chi sei; simili con simili fanno buoni amici

zabít nailed, riveted, rammed; figurativno (neumen) silly, crass, stupid, thick; slow-witted

zabít kraj a solitary (ali out-of-the-way) place
nisem tako zabít (figurativno) I am not such a fool