Franja

ob-salūtō -āre (ob in salūtāre) da(ja)ti, navesti (navajati) kot pozdrav: obsalutare, offerre salutandi gratia dicebant antiqui, ut consalutare, persalutare Fest.

ob-sīgnō -āre -āvī -ātum (ob in signāre)

1. pečatiti, opečatiti, zapečatiti, podpečatiti: epistulam Pl., Ci. idr., anulo o. tabulas Pl., litteras anuli gemmā Cu., litteras publico signo Ci. listine z državnim pečatom; occ.
a) kako listino, obtožnico, oporoko idr. kot priča podpečatiti, svoj pečat pritisniti pod kako listino (prim. obsīgnātor): testamentum obsignavi cum Clodio Ci., tabulas Ci., cum aliquo contra aliquem o. litteras Ci. s kom podpisati (in podpečatiti) obtožnico zoper koga, kot sotožnik podati tožbo zoper koga; šalj.: testificari, tabellas obsignare velle Ci. (Pis. 69) hoteti pritegniti priče ter dati (narediti) pravilen, s podpisom in pečatom overjen zapisnik (o Epikurovem nauku, da bi se ga (ker mu je bil všeč) ne dalo preklicati in se mu odtegniti); od tod metaf.: tabellis obsignatis mecum agis Ci. ti me obravnavaš kakor na podlagi od prič podpečatenih listin, tria agri iugera pro amico ad aerarium o. Val. Max. zastaviti s podpisano in podpečateno listino.
b) stvari in pisma kakega obtoženca zapečatiti: Ci. (Verr. 2, 1, 50).

2. vtisniti (vtiskovati): formam verbi Lucr. da(ja)ti obliko besede, illud in his obsignatum rebus habere convenit (z ACI) Lucr. vtisniti si v glavo (v spomin), zapomniti si.

ob-tendō -ere -tendī -tentum (mlajša, v klas. lat. redka obl., prim. ostendo)

1. potegniti (potegovati, potezati) pred koga, držati pred koga, razpe(nja)ti pred kaj, narediti (delati) kaj pred čim: Suet., Val. Fl., Cl. idr., coria munientibus Cu., pro viro nebulam V. zagrniti moža v oblak, obtentā nocte V. pod plaščem noči, pod okriljem noči, v temni noči; occ. pass. (razprostrt) biti, stati, ležati pred čim, razprostirati se pred čim: Britannia Germaniae obtenditur T., huic (sc. Libano) … mons adversus Antilibanus obtenditur Plin.

2. metaf.
a) prednost da(ja)ti čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad kaj: curis obtendebat (= anteponebat) luxum T.
b) (po)iskati pretvezo za kaj, navesti (navajati) kaj kot pretvezo za kaj, izgovoriti (izgovarjati) se s čim: Gell., Lucan., excusante se Lepido, cum valetudinem corporis obtenderet T., o. preces matris T., rationem turpitudini Plin. iun.
c) kakor s kakim zastorom zagrniti (zagrinjati), zastreti (zastirati): nube diem T., lucem pulvere Sil., limina silvis Stat., paedore foedo obtentus (po nekaterih izdajah obtectus) comam Sen. tr. z lasmi, pokritimi z grdo umazanijo; pren.: quasi velis quibusdam obtenditur, unius cuiusque natura Ci. ep. je tako rekoč zagrnjena z zastiralom.

ob-tingō -ere -tigī (ob in tangere)

I. trans. dotakniti se česa, zadeti ob kaj: mustulentus aestus nares obtigit Pl. fr. ap. Non. —

II. intr.

1. pripasti (pripadati), v delež priti, kot delež pripasti (pripadati) komu, doleteti koga: Pl., Vulg. idr., quod cuique obtigit, id teneat Ci.; z inf.: nulli sapere casu obtigit Sen. ph.; occ. po žrebu pripasti (pripadati), kot delež pripasti (pripadati), v delež priti komu: mihi obtinget sors Pl., quibus sors obtigisset Suet.; poseb. kot publicistični t.t. o žrebu pri oddajanju služb: quaestor (sc. Cato) obtigit Africano consuli N., consularis tibi obtigit Ci., consulatus obtigit tibi Suet., alicui sorte obtingit provincia aquaria Ci., tibi sorte obtigit, ut ius diceres Ci.

2. primeriti (primerjati) se komu, zade(va)ti koga, (z)goditi, dogajati se komu: Ter., si quid obtigerit, aequo animo moriar Ci., vir et uxor iuraverant, ut, si quid alteri obtigisset, alter moreretur Sen. rh., constitit talem ei mortem paene ex sententiā obtigisse Suet.

oculitus, adv. (oculus) kakor svoje oči, kot punčico svojega očesa: qui amant ancillam meam Phidullium oculitus Pl. fr. ap. Non., [oculitus dicitur, ut fu]nditus, penitus, signifi[catque tam carum esse quam ocu]lum, vel instar [oculi esse P. F.

odbolòvati -bòlujēm
1. odbolovati, nehati biti bolan: ja sam sada ovo odbolovao
2. prebiti, preživeti kot bolnik, v bolezni: prošlu godinu sam odbolovao
3. preboleti: kako si odbolovao ovaj gubitak, smrt dragoga prijatelja

odmàgliti òdmaglīm ekspr. odkuriti jo, pobrisati jo, izgubiti se kot megla

òdsječen -a -o (ijek.), òdsečen -a -o (ek.)
1. odsekan, odrezan: evo, tu je cjelina -a
2. odsekan, strm: Una se provlači izmedu strmih, odsječenih litica
3. ekspr. trden, kot odrezan: -e cijene u našim trgovinama
4. ekspr. strog, resen: svi su odvjetnici izgledali značajni, odsječeni

odskítati se òdskītām se, òdskīćēm se slabš. odklanjati se, izgubiti se kot potepuh: ne znam kuda se odskitao onaj jadnik

odskòčiti òdskočīm
1. odskočiti: odskočiti od zemlje; odskočio metak od kamena
2. skočiti bolje, dalje kot drug tekmec: odskočiti komu; uvek sam mu mogao odskočiti kad smo skakali triput iz mesta
3. ločiti se, oddeliti se: odskočiti od zadruge
4. vzdigniti se, vziti: sunce je visoko odskočilo
5. uskočiti: odskočiti u goru

òdšalica ž šala kot odgovor na šalo: kakva šala, onakva i odšalica

Öffnungswinkel, der, eines Rohres: izstopni kot

òklēvština ž dial. nagrada, odškodnina za izgubljeni čas pri pričevanju, kot priča

oltre

A) avv.

1. onstran, preko:
andare troppo oltre pren. iti čez; prekoračiti mero
farsi oltre iti, stopiti naprej

2. dlje (časovno):
non è il caso di aspettare oltre ne kaže čakati dlje
essere oltre negli anni, nell'età biti v letih

B) prep.

1. onstran, prek, čez:
oltre la strada prek ulice, čez cesto
oltre ogni limite, ogni dire pren. čez vsako mero
paesi oltre cortina hist. dežele onkraj železne zavese

2. več kot (časovno):
aspetto oltre un'ora čakam že več kot uro

3. poleg, povrh:
oltre il vitto e l'alloggio pagano anche gli extra poleg hrane in stanovanja plačajo tudi posebne izdatke

4.
oltre a razen

omalovážiti -òvāžīm podceniti, prisoditi manjšo ceno, vrednost, kot jo ima stvar v resnici: neobjektivno omalovažio je svoga saradnika, suradnika

omàtīdīj -ija m, omàtīdijum m (gr.) omatidij, oko kot sestavni del sestavljenih facetnih ali mrežastih oči čebele, žuželk in rakov

zonzorrión, -ona neumen kot noč

opalesce [oupəlés] neprehodni glagol
opalizirati, sijati kot opal

opaliser [-lize] verbe transitif sijati kot opal, opalizirati

opròsiti òprosīm
1. oberačiti, kot berač obhoditi
2. izprositi, priberačiti
3. izprositi: on oprosi nekoliko faktora da mu se dopusti polaganje ispita