Franja

glagolsk|i¹ (-a, -o) verbal, Verbal- (pridevnik das Verbaladjektiv, samostalnik das Verbalsubstantiv, stil der Verbalstil, ime das Verbalnomen)
glagolski vid die Aktionsart
glagolsko obrazilo die Verbendung

glasíti se sonner, s'énoncer, s'exprimer

odgovor se glasi takole la réponse est conçue en ces termes, voici les termes de la réponse
zakon se glasi takole la loi s'exprime ainsi
kako se glasi pravilo? quelle est la règle?
na ime se glaseč nominatif

Glaucē -ēs, f (Γλαύκη) Glávka,

1. mati tretje Diane: CI.

2. drugo ime Jazonove soproge Kreúze: HYG.

3. neka Amazonka: HYG.

Glaucis -idis, f (Γλαυκίς) Glávkida, pasje ime: PR.

Glycera -ae, f (Γλυκέρα „Sladka“) Glíkera, grško dekliško ime. Poseb.

1. Horacijeva ljubica: H.

2. Tibulova ljubica: H.

3. po lepoti sloveča venčarica v Sikionu, ljubica slikarja Pavzije, ki jo je naslikal: PLIN.

4. slovita hetera v Atenah, ljubica pesnika Menandra: MART.

Gnaeus -ī, m (gīgnere), okrajšano CN. (Cn.), Gnej, rimsko ime; gl. G.

Gorgonidōniī campī -ōrum Gorgonidónske poljane, šalj. izmišljeno deželno ime pri: PL. (?).

Gornja Lendava stalna zveza
(nekdanje ime za naselje Grad) ▸ Felsőlendva [település a Muravidéken]

gracia ženski spol milost, naklonjenost, pomilostitev; dovtip; draž(est), prikupnost; hvaležnost

golpe de gracia poslednji, smrtni udarec
(Ministerio de) gracia y Justicia ministrstvo za pravosodje
plaro de gracia (com) milosten rok
caer de la gracia pasti v nemilost
hacer gracia de komu s čim prizanesti, komu kaj prihraniti
con gracia hudomušno, šaljivo; prikupno
de gracia zastonj, brezplačno
en gracia de na ljubo, v korist, zaradi
por gracia za šalo
por la Gracia de Dios po milosti božji
¡por la gracia de Dios! za božjo voljo!
(cuál es) su gracia (de V) ? (kakšno je) Vaše cenjeno ime?
¡maldita la gracia! še tega se je manjkalo! lepa reč!
¡me hace gracia!, ¡tiene gracia! ta je pa dobra! to je pa posrečeno!
¡qué gracia! kaj pa (vendar) mislite? kaj si upate!
¡qué poca gracia! kako bedasto!
más vale caer en gracia que ser gracioso bolje je malo sreče kot veliko pameti
gracias pl zahvala; dražest, prikupnost, dovtipnost
¡gracias! hvala!
¡muchas gracias! hvala lepa!
gracias a su ayuda zahvaljujočse vaši pomoči
dar gracias anticipadas vnaprej se zahvaliti
las tres gracias tri gracije
dar las gracias zahvaliti se
hacer gracias (fam) burke uganjati, šale zbijati
¡gracias a Dios! hvala bogu!

Graecī -ōrum, m (Γραικοί) Grki. Γραικοί so bili prvotno Epirci okrog Dodone, Rimljani pa so to ime prenesli na vse Grke. Grāī (Grāiī) pomeni Grke kot junaški narod klasične starodavnosti, Graeci je le zemljepisni pojem, Graeculus (gl. Graeculus) zaničlj. ali iron. izraz. Večinoma pl. Graeci: ENN., CI., L., H., T. idr.; redkeje sg. Graecus -ī, m Grk: Graecus apud Graecos non de culpa sua dixit CI., Graecus ignobilis L. Graeca -ae, f Grkinja: Graecus et Graeca L., Graecus Graecaque PLIN. Kot adj. Graecus 3, adv. ē, grški: pecudes PL. (menda) tarentske ovce, Graeca fide mercari PL. za gotov denar, Gr. homines CI., Gr. litterae CI. v Grčiji (poseb. v Atenah) cvetoče vede (govorništvo, filozofija idr.), historia Gr. CI. v grškem jeziku pisana rimska zgodovina, res Graecae CI. grški spisi, grščina, ludi Gr. CI. igre grške vsebine, Graeco more bibere CI. = napijati si s krožečo čašo (in navajati ime), Gr. via CI. EP. (menda) = pot v Veliko Grčijo, vocabulum Gr. GELL., nux Gr. MACR. mandelj, ad Kalendas Graecas (gl. Calendae), Alazon Graece huic nomen est comoediae PL., Graece loqui CI., Graece scire CI. znati grško (govoriti), Graece nescire CI., Acilius, qui Graece scripsit historiam CI., pronuntiare poëmata Graece et Latine N., Graece nosti? VULG. znaš grško? Kot subst. Graecum -ī, n in Graeca -ōrum, n grško, grški jezik, grščina, grško slovstvo: e Graeco in Latinum convertere CI. ali ex Graeco transfere Q. prevajati, Graeco melius uti, a Graeco ductum esse Q., Graeca leguntur in omnibus fere gentibus CI., semper cum Graecis Latina coniunxi CI., cum Graeca scribimus Q., sicut in Graecis accidit Q., vertere Graeca in Latinum Q.

Grānius 3 Gránij(ev), ime rim. plebejskega rodu. Poseb.

1. dovtipni glasnik Q. Granius Kvint Granij, sodobnik Gaja Grakha: LUC. AP. CI., CI.

2. Gr. Marcellus Gr. Marcel, za časa Tiberija cesarski namestnik v Bitiniji: T.

3. Gr. Silvānus Gr. Silvan, ki se je l. 65 po Kr. zarotil zoper cesarja Nerona: T.

Grātidius 3 Gratídij(ev), ime rimskega rodu iz Arpina; poseb. znana sta:

1. M. Gratidius Mark Gratidij, dober govornik; padel je v bitki zoper kilikijske gusarje l. 103: CI.

2. M. Gratidius, legat Kvinta Cicerona v Aziji 61–59: CI. – Od tod adj. Grātidiānus 3 iz Gratidijevega rodu, Gratidijan, npr. M. (C.) Marius Gratidianus Mark (Gaj) Marij Gratidiján, sin pod št. 1. omenjenega M. Gratidija, pretor l. 84 in 82: CI.

Grātilla -ae, f (demin. grātus) Gratíla, rim. žensko ime: T.

Grātius (Grattius) 3 Grácij(ev), (Grátij(ev)), ime rim. rodu. Poseb. znana sta:

1. Gr., tožnik pesnika Arhije: CI. (z voc. Gratti).

2. Gr. Faliscus Gr. Falisk (= Falerijan), Ovidijev sodobnik, napisal je poučno pesnitev o lovu (liber cynegeticōn): O. (z obl. Grātius). – Od tod adj. Grātiānus 3 Gracijev: vasa ex argento ... Gratiana PLIN. Kot subst. (nom. propr.) Grātiānus -ī, m Graciján: Tarius Gratianus, praetura functus, T. Tarij Gr. (l. 16 consul suffectus). Gratianus se je imenoval tudi sin in sovladar cesarja Valentinijana I.

griffonner [-ne] verbe transitif (na)čečkati; bežno skicirati

griffonner une lettre na hitro napisati pismo
griffonner son nom načečkati svoje ime

Grȳneus -eī, m Grinej, ime Kentavra: O.

Gymnāsiae ali Gymnēsiae insulae Gimnázijski ali Gimnézijski otoki, grško ime za Balearske otoke: L. EPIT., PLIN.

Gymnasium -iī, f Gimnázium (Gimnázija), dekliško ime: mea Gymn. PL.

Gynaecocratūmenī -ōrum, m (γυναικοκρατούμενοι = tisti, ki jim vladajo ženske), Ginekokratúmeni, ime sarmatskega plemena: MEL., PLIN.

Haemōn -onis, m (Αἵμων) Hájmon

1. Pelazgov sin, oče Tésala, po katerem je baje Tesalija dobila svoje starejše ime Haemonia: Plin.

2. Kreontov sin in Antigonin zaročenec: O.

3. neki Rutulec: V.