Franja

schifo¹

A) m gnus, stud; odvratnost:
che schifo! odvratno!
fare schifo gnusiti se; ekst. pren. biti grd, biti slabo narejen; osramotiti se, blamirati se:
il nuovo vestito fa schifo nova obleka je slabo narejena, krojena
la nazionale ha fatto schifo državna reprezentanca se je blamirala

B) agg. toskansko gnusen, odvraten

scomunica f

1. relig. ekskomunikacija, izobčenje:
ha la scomunica addosso pren. preganja ga nesreča, zla sreča se je zarotila zoper njega

2. ekst. polit. izključitev (iz stranke)

scottare

A) v. tr. (pres. scōtto)

1. opeči, opariti

2. kulin. opražiti

3. pren. prizadeti

B) v. intr.

1. peči; žgati; pripekati:
oggi il sole scotta danes sonce žge
gli scotta la terra sotto i piedi pren. tla mu gorijo pod nogami

2. pren. vreti; biti žgoč, vroč:
questione, bottino che scotta žgoče vprašanje, vroč plen

C) ➞ scottarsi v. rifl. (pres. mi scōtto) opeči se (tudi pren.)
PREGOVORI: can scottato dall'acqua calda ha paura della fredda preg. kogar je pičila kača, se boji zvite vrvi; osmojena mačka se boji ognja

scusa f

1. opravičilo:
chiedere, domandare scusa opravičiti se
fare, presentare le proprie scuse a qcn. komu se opravičiti
chiedo scusa oprostite, prosim!

2. izgovor:
ha sempre pronta una scusa zmeraj ima izgovor pri roki

sebično prislov
(egoistično) ▸ önzőenMorda se sliši sebično, a letošnje leto namenite sebi. ▸ Talán önzően hangzik, de az idei évet szánja önmagára!
Če človek sebično skrbi izključno za svojo srečo, nikoli ne bo srečen. ▸ Ha az ember önzően kizárólag a saját boldogságával foglalkozik, sohasem lesz boldog.

seccare

A) v. tr. (pres. secco)

1. sušiti; presušiti

2. pren. izčrpati

3. pren. nadlegovati; jeziti; spraviti v slabo voljo, vznejevoljiti:
la sua tiritera ha finito col seccarmi njegova lajna me je prav zjezila

B) v. intr. posušiti se

C) ➞ seccarsi v. rifl. (pres. mi secco)

1. posušiti se; presušiti se (tudi pren.):
la ferita si secca rana se celi

2. pren. naveličati se

3. razjeziti se

seč samostalnik
(telesna tekočina) ▸ vizelet, húgyNeuporabne snovi se s sečem izločijo. ▸ A nem hasznosítható anyagok a vizelettel kiürülnek.
Kadar je seč krvav, moramo k zdravniku. ▸ Ha véres a vizeletünk, el kell mennünk az orvoshoz.

sekíra (-e) f scure, accetta; ascia; (rabljeva) mannaia:
list, toporišče sekire il taglio, il manico della scure
sekira se je skrhala la scure si è spuntata
nabrusiti sekiro affilare la scure
dvoročna sekira mannaia
mesarska sekira scure da macellaio
tesarska sekira ascia da carpentiere
pren. sekira mu je padla v med ha avuto un colpo di fortuna
pren. izkopati, zakopati bojno sekiro disseppellire, seppellire la scure di guerra

sèm adv.

1. (izraža premikanje ali usmerjenost h komu, k čemu) qua, in qua; costà:
poglej, pridi sem guarda, vieni qua

2. (izraža premikanje v bližino govorečega) qua:
sem gor quassù
sem dol quaggiù
pripeljali so se do sem sono venuti in macchina fin qua

3. (v medmetni rabi izraža zahtevo po izročitvi) qua:
denar sem! qua i soldi!
natakar, sem s pijačo cameriere, ci porti da bere

4. (poudarja usmerjenost iz preteklosti v sedanjost) in qua:
že nekaj časa sem ima težave z zdravjem da un tempo in qua ha problemi di salute

5. sem in tja, sem ter tja, sem pa tja qua e là:
nihati sem in tja dondolarsi qua e là
pren. govoriti sem in tja parlare a vanvera, a casaccio
časn. sem in tja, sem ter tja ognitanto, di tanto in tanto, di quando in quando:
med poletnimi meseci pride sem in tja do prometnih zamaškov nei mesi estivi si hanno di quando in quando ingorghi (stradali)

6. sem ... tja pren. (izraža skrb za koga) qua... là, su... giù:
vsi so se vrteli okrog nje: gospodična sem, gospodična tja tutti le giravano attorno: signorina qua, signorina là
pren. jeza sem, jeza tja, to bi moral povedati malgrado l'arrabbiatura, avresti dovuto dirglielo
tovarištvo sem ali tja, moral boš oditi malgrado la nostra amicizia, dovrai andartene

sénca (-e) f

1. ombra:
temna senca oblaka l'oscura ombra della nube
sence tovarniških dimnikov le ombre delle ciminiere
igra svetlobe in sence gioco di luce e ombra
stopiti iz sence uscire dall'ombra, pren. dall'ombra, dall'anonimato
gosta senca dreves la fitta, la densa ombra degli alberi

2. (temnejše mesto na sliki) ombra:
razporeditev svetlobe in senc na sliki disposizione di luce e ombra nel quadro

3. pren. (v obrisih vidna postava) ombra:
videla je senco za seboj, zato je pospešila korak scorse un'ombra alle spalle, perciò accelerò il passo

4. rad. (območje z oslabljenim sprejemom televizijskih valov) ombra:
radarska senca l'ombra del radar

5. pren. (zelo majhna količina) ombra:
senca dvoma un'ombra di dubbio
ni prenesel niti sence kritike non sopportava la minima critica

6. pren. (kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu) ombra:
reprodukcija je le senca originala la riproduzione è una pallida ombra dell'originale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nanj je legla senca fu preso, assalito dall'ansia, dal dolore
pren. bati se lastne sence aver paura della propria ombra
pog. ne delaj mi sence togliti dalla luce
pren. metati na koga senco gettare cattiva luce su qcn.
pren. živeti v senci restare inosservato, insignificante, vivere all'ombra, vivere nell'ombra
živeti v senci smrti essere costantemente in pericolo mortale, vivere all'ombra della morte
imeti črne sence pod očmi avere le occhiaie
pren. grozeča senca vojne l'ombra minacciosa della guerra
pren. prepirati se za oslovo senco far questioni di lana caprina
biti le senca samega sebe essere l'ombra di sé stesso
evf. oditi v kraljestvo senc scendere nel regno delle ombre, morire
polit. vlada v senci governo ombra
držati se koga kot senca seguire qcn. come un'ombra

7. num. ombratura, ombreggiatura

8. med. ombra:
pri rentgenskem slikanju so se na pljučih pokazale sence la radiografia ha rivelato la presenza di ombre ai polmoni

sentar [-ie-] posaditi, postaviti (tabor); knjižiti, vnesti v; stati na, sedeti na; prilegati se, všeč biti, dobro deti, ugajati

sentar al débito kot dolg knjižiti
sentar un principio postaviti načelo
sentarle la mano a uno lotiti se koga
la lluvia ha sentado el polvo dež je uničil prah
sentar bien tekniti; dobro pristojati; ugajati; spodobiti se
me ha sentado mal el paseo sprehod mi je škodil
le sienta bien prav mu pride; pristoja mu (obleka); prav mu je, prav se mu godi
sentarse sesti; ugrezniti se
sentarse a la mesa k mizi sesti
¡siéntate aquí! sedi semkaj!

sestáva (-e) f

1. composizione, il comporre; stesura:
sestava plana stesura del progetto

2. composizione; struttura:
kemična sestava krvi la composizione chimica del sangue
starostna sestava prebivalstva struttura della popolazione per età

3. voj. formazione, unità:
motorizirane, rezervne sestave formazioni motorizzate, di riserva

4. šport. formazione:
moštvo je nastopilo v popolni sestavi la squadra ha giocato al completo

5. ambito, organico

sgonfiare¹

A) v. tr. (pres. sgonfio)

1. izprazniti, izpustiti zrak:
sgonfiare un salvagente di gomma izprazniti gumijast rešilni pas

2. ekst. odstraniti, zmanjšati oteklino

3. pren. obrzdati, pristriči:
sgonfiare l'orgoglio obrzdati samozaverovanost

4. pog. nadlegovati

B) ➞ sgonfiarsi v. rifl. (pres. mi sgonfio)

1. izprazniti se (zraka, plina)

2. splahniti (oteklina)

3. pren. pobesiti se (komu) greben:
dopo la brutta figura che ha fatto si è sgonfiato po blamaži se mu je greben povesil

siesta samostalnik
(počitek po kosilu) ▸ sziesztaČe štopate po državah, kot sta Italija in Španija, pazite na popoldanski počitek ali siesto, ki lahko traja od enih do petih popoldne. ▸ Ha az Olaszországhoz vagy Spanyolországhoz hasonló országokban stoppoltok, figyeljetek oda a délutáni pihenő, azaz a szieszta idejére, amely délután egytől ötig eltarthat.

simbóličen (-čna -o) adj.

1. simbolico, dei simboli, emblematico:
rožmarin ima simboličen pomen il rosmarino ha un significato di simbolo

2. pren. (zelo majhen) simbolico:
simbolična cena prezzo simbolico

simbolizíran (-a -o) adj. simboleggiato, prefigurato, raffigurato:
slovenska nacionalna ideja je simbolizrana v Triglavu l'idea nazionale slovena è simboleggiata, ha il suo simbolo nel Triglav (Tricorno)

sitnariti glagol
1. (nergati) ▸ akadékoskodik, gáncsoskodikNajbolj bo trpel vaš partner, saj boste kar naprej nekaj sitnarili in mu očitali. ▸ A leginkább a partnere fogja megsínyleni, hiszen maga állandóan akadékoskodik vele és szemrehányásokat tesz neki.
Namesto da doma sitnarite in ne veste, kam bi sami s sabo, se odpravite v družbo. ▸ Ahelyett, hogy otthon akadékoskodna, és nem tudja mit kezdjen magával, inkább menjen a társaságba.
Videti je, da se dolgočasi in zato sitnari. ▸ Úgy tűnik, hogy unatkozik, és ezért gáncsoskodik.

2. (zahtevati; gnjaviti) ▸ nyaggat, kötözködik, kötekedikNe vem, kaj bi bilo z mojim sinom, če ne bi vztrajno sitnarila, da dobi zaščitno zdravilo. ▸ Nem tudom, mi lenne a fiammal, ha nem kötözködtem volna folyamatosan, hogy megkapja a gyógykészítményt.
Sopomenke: dlakocepiti

skála¹ (-e) f

1. roccia, masso, macigno, rupe, croda:
pren. biti neomajen, trden kot skala stare come torre che non crolla, come torre incrollabile
od vrha gore se je utrgala skala dalla cima del monte si staccò un macigno
previsna skala roccia a strapiombo

2. pren. roccia;
skala mu leži na duši ha una spina nel cuore
načrt je zadel ob skalo il piano ha incontrato ostacoli insuperabili
jokati, da bi skalo omečil far piangere i sassi

skeléti (-ím) imperf. bruciare, dolere; pren. cuocere:
neuspeh ga je skelel v dno duše l'insuccesso gli bruciava nel profondo dell'animo
vest ga skeli ha rimorsi di coscienza

skepticizem samostalnik
1. (dvom) ▸ szkepticizmusNajboljša obramba je zdrava mera skepticizma, kadar koli prejmete elektronsko sporočilo, ki trdi, da prihaja od katere izmed spletnih trgovin ali finančnih institucij. ▸ A legjobb védekezés az egészséges mértékű szkepticizmus, ha olyan e-mail érkezik, amelyben az szerepel, hogy a feladója valamely webshop vagy pénzügyi intézet.

2. filozofija (skepsa) ▸ szkepticizmus