Franja

kúrji de gallina

kurje oko (med) callo m; ojo m de gallo, ojo de pollo
kurja polt carne f de gallina
kurje jajce huevo m de gallina
dobiti kurjo polt ponerse a alg la carne de gallina
stopiti komu na kurje oko pisar un callo a alg

lang¹

1. Adjektiv dolg, Mensch: dolg, velik; langer Kerl dolgin; Soße, Suppe: redek; Wein: vlečljiv; lange Finger dolgi prsti; lange Finger machen/haben imeti dolge prste; lange Zeit dolgo, dolgo časa; vor langer Zeit davno, pred dosti časa; vor langen Jahren pred davnimi leti, pred mnogo leti; vor nicht langer Zeit še ne dolgo, nedavno; ein langes Gesicht machen dobiti dolg nos, nos se je povesil (er machte... nos se mu je povesil) ; lange Ohren machen našpičiti ušesa; lange Zähne haben imeti veliko željo (auf po) ; auf lange Sicht dolgoročno gledano; auf die lange Bank schieben odlagati; mit langer Nase abziehen ostati z dolgim nosom; von langer Hand dolgo časa; des langen und breiten na dolgo in široko; fallen: so lang er ist/war kot je (bil) dolg in širok; seit langem že dolgo; lang und breit na dolgo in široko

2. Adverb ves, vsa, vse, sein Leben lang vse življenje; kar, cel; zwei Jahre lang kar dve leti, celi dve leti

lás (-ú) pl. lasjé m

1. capello;
lasje capelli, capigliatura, chioma; knjiž. crine
pramen, šop las ciuffo di capelli
lasje hitro rastejo, se redčijo, sivijo i capelli crescono rapidamente, si diradano, ingrigiscono
barvati, česati, navijati, spletati, striči, sušiti, umivati si lase tingere, pettinare, avvolgere, intrecciare, tagliare, asciugare, lavare i capelli
pog. dobiti sive lase, izgubiti lase incanutire, perdere i capelli
popraviti si lase aggiustarsi la capigliatura
bujni, gosti, kodrasti, razmršeni lasje capelli folti, ricciuti, scarmigliati
črni, kostanjevi, rdeči, svetli lasje capelli neri, castani, rossi, biondi

2. tekst. pelo

3. na las (v adv. rabi izraža enakost) esattamente, completamente; proprio:
ali je res tako? Na las tako è proprio così? Proprio così

4. za las (v adv. rabi) per poco, per un pelo:
za las smo ušli nesreči abbiamo evitato l'incidente per un pelo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pijača mu že gre v lase il vino gli sta andando alla testa
lasje se mu ježijo od strahu i capelli gli si rizzano in testa dalla paura
nihče mu ni skrivil lasu nessuno gli ha torto un capello
lase si je pulila od obupa si strappava i capelli dalla disperazione
zardeti do las arrossire fino alla radice dei capelli
skočiti si v lase prendersi per i capelli
za lase privlečeni sklepi conclusioni tirate per i capelli
njegovo življenje visi na lasu la sua vita è sospesa a un filo
biti si v laseh litigare
skočiti si v lase accapigliarsi
delati sive lase creare gravi preoccupazioni, grattacapi
lasje (na koruznem storžu) pennacchio
bot. žabji las callitriche (Callitriche)
PREGOVORI:
dolgi lasje — kratka pamet chioma di femmina — cervello di gallina

lás cabello m ; pelo m

lasje pelo m, cabellera f
beli las(je) cana(s) f (pl)
beljeni lasje pelo m oxigenado
sivi lasje pelo m gris, pelo canoso
kodrasti lasje cabellera f rizada
nepristni lasje pelo m postizo
gosti lasje pelo m tupido
skuštranih las greñudo
voda za lase agua f capilar
tanek kot las capilar
svileni lasje cabellos m pl sedosos
dobiti bele lase echar canas
lasje mi gredo pokonci los cabellos se me ponen de punta
imeti blond lase tener el pelo rubio (ali los cabellos rubios)
puliti si lase mesarse los cabellos, tirarse de los pelos
za las je manjkalo, da nisem padel faltó un pelo para que me cayera; por poco me caigo
nositi dolge (kratke) lase llevar el pelo largo (corto)
niti lasu ne skriviti komu no tocar a alg ni el pelo de la ropa
skočiti si v lase andar a la greña
razpustiti(odrezati, oprati, pobarvati)lase soltar (cortar, lavar, teñir) el pelo
dati si ostriči lase hacerse cortar el pelo, cortarse el pelo
počesati si lase peinarse, arreglarse el pelo
za lase kaj privleči traer a/c por los pelos (ali cabellos)
glede tega si ne delam sivih las todo eso me tiene sin cuidado
viseti na lasu estar pendiente de un cabello
vedno najti las v juhi (fig) tener siempre a/c que objetar; fam encontrar pegas (ali ver inconvenientes) en todo

laus, laudis, gen. pl. -um, redko -ium, f (prim. lat. laudāre, stvnem. liudōn peti, liod = nem. Lied)

1. hvala = slava, čast, odličnost, dika: vera Ter., Q., falsa, imperatoria, maxima, nascens Ci., bellica Ci. vojna slava, solida Val. Max., insignis, insolita, modica, pulcherrima, summa Q., laudis avidus Ci., S. ali cupidus Ci. slavohlepen, častihlepen, laudis cupiditas Ci. ali laudis amor H. ali (pesn.) laudum amor V. slavohlepje (slavohlepnost), častihlepje (častihlepnost), dignus laude Ci., H. hvalevreden, častivreden; laus alicuius, npr. Pompei, militaris viri, iuris periti viri Q., l. alicuius rei ((na področju) česa, v čem, zaradi česa): l. continentiae, dicendi, venandi et equitandi Ci., rei bellicae Ci. vojna (vojaška) slava, rei militaris maxima N. ali praecipua militiae l. Suet., virtutem l. N. slava izvršenih dejanj, l. virtutis, ingenii, legum Q., eloquentiae Q., T.; laudem consequi Ci., conferre laudem in medium Ci. vse narediti deležne slave, naspr.: laudem ex communi ad se trahere L. lastiti si splošno slavo, polaščati se splošne slave; cum et illi cives optimi sint et ego ab ista laude non absim Ci. in menda tudi meni te slave ne bodo odrekali, in laude esse Ci. ali in summa laude esse N. zelo slavljen (zelo v čislih) biti, praecipuam habere laudem alicuius rei N. posebno sloveti zaradi česa, laudem de me nullus adulter habebit O. slave si ob meni ne bo pridobil noben prešuštnik (ljubimec); laus est z inf. slava (slavljeno) je, sloves uživa: Pl., Sen. tr., apud quos (sc. Persas) summa laus esset fortiter venari N., principibus placuisse viris non ultima laus est H.; laus est z ACI: quos (sc. pueros) laus formandos est tibi magna datos O., laudis esse Ci., Sen. tr., Amm. pohvalen biti, laudi esse (alicui) v slavo (čast) biti (komu): ut sempiternae laudi tibi sit iste tribunatus Ci., haec in Graecia utique olim magnae laudi erant N., hoc, veluti virtute paratum, speravit magnae laudi fore H., vindicibus laudi publica cura fuit O.; laudi ducere alicui aliquid v slavo (čast) šteti komu kaj: tu nunc id tibi laudi ducis, quod tum fecisti inopiā? Ter.; v pass.: laudi ducitur adulescentulis quam plurimos habuisse amatores N. mladeničem je v čast (se šteje v čast), da imajo kar največ ljubimcev; dare alicui aliquid laudi v slavo (čast) šteti komu kaj: Ci., non laudi datum esset, quod (da) pingeret Ci., tantum affere alicui laudem V., deterrere aliquem a laude Plin. iun. odvrniti (odvračati) koga od poti slave.

2. meton.
a) (večinoma v pl.) hvala, pohvala, pohvalek, pohvalna omemba, pohvalni govor, pohvalni opis, hvalnica = hval(il)na pesem ali hvalnica, himna, slavospev, proslavitev, proslavljanje, (po)veliče(va)nje, povzdigovanje, prizna(va)nje, v pl. tudi hvale: l. iucunda Ci., Pompeiana Ci. poveličevanje Pompeja, debita, popularis Q., inanis et infructuosa T., quantis laudibus suum erum … collaudavit Pl., laudes meritae, funebres L., laudibus indignus Hier.; s subjektnim gen.: colligere omnium laudem Ci., laus vulgi Q., blandae laudes magistri V., Augusti laudes agnoscere possis H. v tem spoznati poveličevanje Avgusta. Razne zveze: capere laudem Ter. dobiti pohvalo, biti deležen pohvale, biti pohvaljen, capere (excipere) laudem ex re Ci. hvalo si pridobiti s čim, nemo, qui fortitudinis gloriam consecutus est insidiis et malitiā, laudem est adeptus Ci., in Sempronio (v Sempronijevi stvari (zadevi)) maximam ab omnibus laudem adipisci Ci., laude affici Ci. (po)hvaljen biti, biti deležen pohvale, hvalo zadobi(va)ti, tribuere alicui laudem suam ali alicui rei summam laudem Ci., debere alicui laudem illam Ci., faveo quoque laudibus istis O. ta tvoja hvala mi je prijetna (me veseli), agere laudes Naev. fr., alicui laudes gratesque (gratiasque Eutr.) agere L., Plin. iun. ali alicui laudes gratiasque habere maximas Pl. ali laudes et grates alicui habere T. (na moč) koga (po)hvaliti in se mu zahvaliti (zahvaljevati), dicere laudes alicuius V. ali Dianae dicere laudes H. ali tibi dicere laudes Tib. ali laudes de aliquo dicere O. hvalo (slavo) peti komu (prim.: quid prius dicam solitis Parentis laudibus H.), in laudem dicere Gell., longā iacet ipse canendus laude Stat., communicare bellicas laudes cum multis Ci. = deliti vojno slavo z mnogimi, priznavati mnogim delež vojne slave, summis in laudibus fuit N. k najbolj hvaljenim (slavljenim) stvarem je spadalo, magnis in laudibus totā fere Graeciā fuit victorem Olympiae citari N. = štelo se je za veliko čast, ferre aliquem laudibus Ci. ali summis aliquem ferre laudibus N. ali aliquid ferre laudibus L. ali magnis laudibus ferre Plin. koga ali kaj (na moč) (po)velič(ev)ati, proslaviti (proslavljati); tako tudi: ferre aliquem tantis (tako) laudibus, ut … T. ali miris (izredno, posebno) laudibus Ap.; v pass.: quod si gubernator praecipuā laude fertur N. če ga še posebej hvalijo (slavijo), efferre aliquid laudibus Ci., S. ali maximis laudibus Ci. ali eferre aliquem summis laudibus N. (na moč) kaj ali koga povelič(ev)ati, proslaviti (proslavljati), povzdigniti (povzdigovati), efferre aliquem summis laudibus ad caelum Ci. ali efferre aliquem summis laudibus in caelum N. v zvezde kovati koga, extollere aliquid laudibus S. povzdigovati kaj, extollere aliquem in caelum suis laudibus Ci. povzdigniti (povzdigovati) koga v nebo, cotidianae assiduaeque laudes ab aliquo de nobis habentur Ci. ep. vsak dan in neprestano mi kdo izkazuje hvalo, deesse alicuius laudibus Ci. odtegniti (odtegovati) se (po)hvali koga, vivere in laude Ci. venomer le hvalo zadobivati (deležen biti le hvale, le hvaljen biti), cumulare aliquem omni laude Ci. ali aliquem certatim laude Plin. iun. ali aliquem apud aliquem tantis laudibus Plin. iun., onerare aliquem laudibus haud immeritis Ci. ali eximiis laudibus L. ali multis laudibus Ph., implere aliquem laudibus meritis alicuius L. ali implere aliquem magnis alicuius laudibus Val. Fl., ornare aliquem laudibus Ci., libare suo nomini ex aliorum laboribus laudem Corn., scribere laudem victori cuidam pyctae Ph. hvalnico, slavospev.
b) slavohlepje, slavohlepnost: flentes eum orabant, ut tandem exsatiatus laudi modum faceret Cu. naj vendar umeri svojo slavohlepnost.
c) hvalevredno (pohvalno, slavno) dejanje, slavno delo, slovita dejavnost (delavnost), zasluga: aberat tertia laus Ci., neque ego hoc in tua laude pono Ci. in tega ti ne štejem v zaslugo, ipsum Latine loqui est illud quidem in magna laude ponendum Ci., vir abundans bellicis laudibus, Cn. Pompeius Ci., me potissimum testatus est se aemulum mearum laudum extitisse Ci., cuius laudis ut memoria maneret N., suas laudes audit praedicari N., sunt hic etiam sua praemia laudi V., ferre carmine Herculeas laudes V. v hvalnicah opevati slavna Herkulova dela, Athenae pendere desierant Theseā laude tributum O., laus patriae in libertatem vindicandae Ci. ali l. liberatarum Thebarum N. zasluga, da je osvobodil Tebe, scribere de Alexandri laudibus Gell.; pl. laudes tudi = pohvalne (hvalevredne, slave vredne) lastnosti, vrline, kreposti, prednosti: quarum laudum gloriam adamaris, quibus artibus eae laudes comparantur, in iis esse elaborandum Ci. ep., quorum operum et laudes et culpae (pomanjkljivosti, hibe) aeternae solent permanere Vitr., conferre se alicuius laudibus Ph., nec (sc. signum Corinthium) aut vitia … celat aut laudes parum ostentat Plin. iun.

3. metaf. cena, vrednost: coccum in laude est, Cois amphoris laus maxima, Creticae cotes diu maximam laudem habuere Plin. — Kot nom. propr. Laus, Laudis, f Lavs = Slava

1. mesto v Galiji (zdaj Lodi pri Milanu): Ci. ep., imenovano tudi Laus Pompei ali Laus Pompeia Lávs Pompéja (= Pompejeva Lavs): Plin.

2. mesto v Hispaniji: Plin.

lay^*1 [lei]

1. prehodni glagol
položiti, polagati, odložiti, odlagati, postaviti; (z)nesti jajca, pripraviti (kurjavo, mizo) prekriti podložiti obložiti (with , tla itd. s čim)
nanesti (barvo); predložiti, vložiti (npr. zahtevo, before pri)
pripisati, pripisovati (to komu)
zasnovati (načrt); poleči (žito); pomiriti, umiriti, ublažiti (veter, valove)
vojska nameriti (top); splesti (vrv); naložiti (kazen), na.ložiti jih komu; zastaviti (čast, glavo)
vulgarno spolno občevati

2. neprehodni glagol
valiti (jajca); staviti

to lay one's accounts with računati s kom ali čim
to lay an accusation against obtožiti, vložiti tožbo
to lay an ambush (ali snare, trap) pripraviti zasedo
to lay bare razgaliti, odkriti
to lay bricks polagati opeko
to lay blame on zvaliti krivdo na koga
to lay blows (ali stick, it) on naložiti jih komu
to lay one's bones položiti svoje kosti, pokopati
to lay claim to postaviti svojo zahtevo; zahtevati kaj zase
to lay a coat of paint premazati z barvo
to lay the cloth (ali the table) pogrniti, pripraviti mizo
to lay s.th. to s.o.'s charge (ali at s.o.'s door) zvaliti krivdo na koga
to lay the damages at zahtevati od koga povračilo za škodo
to lay the dust poškropiti, da se poleže prah
to lay eyes on zagledati, opaziti
to lay field to field povečati posest z nakupom mejnih njiv
to lay fault to s.o. pripisati komu krivdo
to lay the fire podkuriti peč
to lay one's finger on s prstom kaj pokazati, najti
to lay a finger on položiti roko na koga, tepsti
to lay for zalezovati, čakati v zasedi
to lay hands on dobiti v roke, polastiti se, dvigniti roko na koga
to lay hands on o.s. napraviti samomor
to lay (fast) by the heels zapreti v ječo
to lay hold on (ali of) zgrabiti, prijeti; figurativno ujeti se za kaj
to lay one's hopes on veliko pričakovati od, staviti upe na
to lay heads together stikati glave, posvetovati se
to lay s.th. to heart gnati si kaj k srau, položiti na srce
to lay a ghost pregnati duha
to lay an information against prijaviti koga
to lay low (ali in the dust) podreti, pobiti na tla; figurativno ponižati
to lay lunch pripraviti mizo za kosilo
to lay open odkriti, razodeti
to lay o.s. open izpostaviti se
to lay s.th. on the shelf odložiti kakšno delo
to lay to sleep (ali rest) položiti k počitku; figurativno pokopati
to lay (great, little) store upon pripisovati (veliko, majhno) važnost čemu
to lay siege to oblegati
to lay stress (ali weight, emphasis) on dati poseben povdarek čemu
to lay one's shirt on vse zastaviti
the scene is laid in Paris odigrava se v Parizu
to lay troops (on) nastaniti čete (pri)
to lay s.o. under an obligation naložiti komu nalogo
to lay s.o. under necessity prisiliti koga
to lay s.o. under contribution pripraviti koga, da kaj prispeva
to lay a wager staviti
to lay waste opustošiti
to lay wait for čakati koga v zasedi
to lay the whip to s.o.'s back (pre)bičati koga
the wind is laid veter se je umiril

láž (-í) f bugia, menzogna; bubbola, balla; pren. pallonata; knjiž. impostura, mendacio:
debela, kosmata laž grossa bugia, bugia smaccata
na laž postaviti koga sbugiardare qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
laž je pri njem v časteh mente spudoratamente
pog. postaviti trditev na laž smentire un assunto
dobiti, ujeti koga na laži cogliere in fallo qcn.
pitati bralce z lažmi bombardare i lettori di falsità
detektor laži lie detector, macchina della verità
praviti laži dire, raccontare balle, imposture
laž iz usmiljenja una bugia pietosa
PREGOVORI:
laž ima kratke noge la bugia ha le gambe corte

leave¹ [li:v] samostalnik
dovoljenje, privoljenje; dopust; slovo

leave of absence dopust
to ask s.o. for leave; ali to ask leave of s.o. prositi koga za dovoljenje
by your leave z vašim dovoljenjem
leave off dovoljenje za odsotnost
to get leave off dobiti dovoljenje za odsotnost
on leave na dopustu
to go on leave iti na dopust
leave on pay plačan dopust
to take leave to say dovoliti si reči
to take leave of posloviti se od
to take one's leave oditi
to take French leave oditi brez pozdrava
to take leave of one's senses priti ob pamet
ticket of leave pogojni dopust (kaznjenca)

Lebenszeichen, das, znak življenja; kein Lebenszeichen von sich geben ne dajati/kazati znakov življenja, figurativ ne dati glasu od sebe; ein Lebenszeichen erhalten von X dobiti glas od Xa/X se je javil

leck puščajoč, naluknjan, preluknjan, nezatesnjen; leck sein puščati, imeti luknjo; leck werden dobiti luknjo, začeti puščati

leçon [ləsɔ̃] féminin lekcija; učna ura; nasvet, poduk, svarilo; ukor; pluriel pouk

leçon d'allemand, de mathématiques, de gymnastique nemška, matematična, telovadna učna ura
leçon de choses nazorni pouk
leçon particulière privatna učna ura
c'est une leçon! tega ne bom rekel še enkrat!
donner des leçons particulières à un élève faible instruirati slabega učenca
donner, prendre des leçons dajati, jemati učne ure
faire la leçon à quelqu'un komu povedati, kaj mora napraviti; komu svoje mnenje povedati
donner, recevoir une bonne leçon dati, dobiti dober pouk, dobro lekcijo
infliger une terrible leçon à quelqu'un koga ostro ukoriti
réciter sa leçon (figuré) verno ponoviti, kar nam je ukazano reči
servir de leçon à quelqu'un rabiti komu za pouk, za svarilo
que cela vous serve de leçon! dajte si to dopovedati!
suivre les leçons d'un professeur obiskovati učne ure, predavanja kakega profesorja
tirer leçon de quelque chose (na)učiti se iz česa

leg¹ [leg] samostalnik
noga, bedro, stegno; krača, bočnik; etapa (pri potovanju, letenju); hlačnica, nogavica, golenica (škornja); noga stola, mize
navtika ena smer pri cikcak vožnji; stranica trikotnika, tangenta, krak šestila
šport stran igrišča desno od metalca (kriket)

to be all legs nogat, dolgonog
to be off one's legs biti slab v nogah
to be on one's last legs biti z eno nogo v grobu, biti na koncu svojih moči
the boot is on the other leg resnica je čisto drugačna, razmere so se spremenile
to fall on one's legs postaviti se na noge, končno uspeti, imeti srečo
to feel (ali find) one's legs shoditi (otrok)
to get a leg in pridobiti zaupanje
to get upon one's legs razjeziti se, planiti kvišku
to get on one's hind legs postaviti se po robu, pripraviti se k obrambi
to give s.o. a leg up pomagati komu naprej
not to have a leg to stand on ne imeti se na kaj opreti, ne imeti opravičila
to have a bone in one's leg dati šaljiv odklonilen odgovor
to have the legs of biti hitrejši od koga
to have legs biti zelo hiter (zlasti ladja)
to have good sea legs ne dobiti morske bolezni, biti pravi mornar
to keep one's legs obdržati se na nogah
leg and leg enako stanje v igri, enako število točk
on one's (hind) legs na nogah, pri dobrem zdravju
to pull s.o.'s leg imeti koga za norca, šaliti se s kom
to put one's best leg foremost pohiten
to run s.o. off his legs nalagati komu prevež dela, obremeniti koga z delom
to set s.o. on his legs pomagati komu na noge
arhaično to make a leg prikloniti se
to shake a leg britanska angleščina, pogovorno plesati, ameriško, sleng pohiteti, podvizati se
to shake a loose leg razuzdano živeti
to show a leg vstati
to show a clean pair of legs zbežati
to stand on one's own legs biti samostojen, postaviti se na lastne noge
to stretch one's legs iti na sprehod
to take to one's legs popihati jo
to walk s.o. off his legs utruditi koga s hojo
black-leg slepar, stavkokaz

Leine, die, (-, -n) konopec, povodec; (Riemen) jermen; an die Leine Hunde: na vrvico; an der Leine halten/haben figurativ imeti na povodcu; an die Leine legen figurativ dobiti pod kontrolo; jemandem eine lange Leine lassen figurativ pustiti dovolj svobode; Leine ziehen izginiti

leistungsfähig zmogljiv, storilen; Maschine: visoko storilen; učinkovit; Blüte: roden, ploden; leistungsfähig sein imeti zmogljivost/storilnost; leistungsfähiger werden dobiti večjo zmogljivost/storilnost

lētum -ī, n, stlat. in pesn. beseda, klas. le v slovesnem ali vznesenem govoru = mors

1. smrt: letum sibi consciscere Lucr. (redkeje brez sibi: alio modo … consciscam letum Pl.), qui sibi letum insontes peperere manu V. ki so si … zadali smrt s svojo roko, ki so se … sami usmrtili, ki so … naredili samomor; (pesn.) aliquem leto dare koga izročiti smrti = koga usmrtiti, ubiti: Pac. fr., quorum liberi leto dati sunt in bello Enn. ap. Non., milia multa daret leto V.; od tod (star. izraz, poseb. v naznanilih smrti) leto datus est preminul je, umrl je: ollus (= ille) leto datus est Varr., sos (= suos) leto datos divos habento Tab. XII ap. Ci. umrle svojce; turpi leto perire Ci. ep., eodem sibi leto … esse pereundum Ci. da mora umreti enake smrti, leto potiri Ci. poet. polastiti se smrti, dobiti v delež smrt = umreti, mortis letique potitus Lucr., leto afficere aliquem L. smrt zadati komu, usmrtiti koga, pari leto affectus est Lysimachus ab Seleuco N., pro patria letum oppetere L., leto absumi L., letum ferre V. smrt povzročiti (povzročati), zada(ja)ti, eripui … leto me V., virgo, quae laborantes utero puellas ter vocata audis adimisque leto H., ostentant omnia letum Cat., iam mala finissem leto Tib., mille modis leti miseros mors una fatigat Stat.

2. metaf. uničenje, pogibel, poguba, propad, ugonobitev: tenuīs Teucrûm res eripe leto V., si sciens fallo, tum me, Iuppiter optime maxime, domum familiam remque meam pessimo leto afficias Formula vetus ap. L.

levée [ləve] féminin dvig, dviganje; odstranitev, ukinitev, odprava; pospravljanje žetve; zakljuitev; vzetek (pri kartanju); nasip

levée de la séance zaključitev seje
levée des impôts pobiranje davkov
levée des lettres pobiranje pisem iz poštnih nabiralnikov
levée de troupes vojaški nabor
levée de boucliers upor
levée du corps pogreb
levée en masse splošen vpoklic vseh za obrambo domovine sposobnih moških; množičen upor
levée d'un siège prenehanje (opustitev) obleganja
faire la levée izprazniti poštni nabiralnik
faire une levée dobiti vzetek (pri kartanju)
levée d'écrou izpustitev iz zapora
levée d'inventaire inventura
levée du blocus ukinitev blokade
levée des scellés odpečatenje
levée du rationnement ukinitev racioniranja
levée de terre vzpetina, vzpetost

lêvji leonine; resembling a lion

lêvji delež lion's share
lêvja koža lion's skin
lêvji pogum the spirit of a lion
lêvje žrelo lion's mouth
dobiti, zagotoviti si lêvji delež to grab the biggest slice of the cake (ali the lion's share)

lézarder [-de] verbe transitif povzročiti razpoke v zidu

se lézarder dobiti razpoke; verbe intransitif leno se sončiti

līberī -ōrum (-rûm), m (iz indoev. kor. *leudh na dan prihajati, rasti, prim. got. liudan = stvnem. liotan rasti; līberī torej = „doraščajoči“; po drugih (toda manj verjetno) pa je beseda līberī (sc. pueri liberi) subst. pl. m. adj. līber svoboden; ker so rim. družino poleg staršev sestavljali še svobodnorojeni otroci in sužnji, so liberi „svobodnorojeni otroci“, potem sploh „otroci“, naspr. parentes in servi, ki so jih imenovali tudi pueri)

1. otroci (glede na starše in brez ozira na starost): liberis augeri Pl., neque tuum unquam in gremium extollas liberorum ex te genus Enn. ap. Ci., l. certi (gotovega rodu) Ci., parvi Ci. ali parvuli Q., dulces H., debiles monstrosique Sen. ph., liberos procreare, suscipere Ci., liberis operam dare Ci. otroke zaroditi (zarajati), spoče(nja)ti, zaploditi, liberos ex uxore (z ženo) habere C., ex C. Fadii filia liberos habuisse Ci. ep., vagamur egentes cum coniugibus et liberis Ci. ep., liberos, coniuges in servitutem abstrahi C., uti … liberos, uxores suaque omnia in silvis deponerent C., coniux ac liberi L., parentes, liberi ac coniuges L., uxor et liberi Fl., sine liberis discedere Q., omnium sit votum parentum, ut honestiores quam sint ipsi liberos habeant Q., ardenter liberos cupere Plin. iun., ius (iura) trium liberorum Suet., Icti. predpravica (predpravice, posebne pravice, ugodnosti) zaradi treh otrok = več predpravic, ki so jih imeli očetje najmanj treh otrok pred očeti brez otrok ali z manj kot tremi otroki; takim očetom se je priznavala prednost pri podeljevanju provinc in potegovanju za častne službe, ki so jih morali doseči že pred 25. letom, olajševali so jim kazni, oproščeni so bili nadležnih opravil, uživali pa so tudi marsikatero korist na področju dediščinskega prava. Cesarji so te predpravice včasih podelili tudi drugim: Mart., Plin. iun.

2. occ. liberi α) = sinovi: ex ea procreavit liberos septem totidemque filias Hyg. β) = vnuki, pravnuki: Icti. γ) (redkeje v sobesedilu) o enem otroku (sinu): quid ego commerui, adulescens, mali, quam ob rem … meque meosque perditum ires liberos? Pl. (Aulul. 736), domus, uxor, liberi (otrok) inventi invito patre Ter. (Andr. 891), ingenio te esse in liberos leni puto Ter. (Heaut. 151), pax denique per eum (sc. M. Antonium) et per liberos eius cum praestantissimis civibus confirmata est Ci. (Orat. Philipp. 1, 2); redko sg. līber = sin: Ps.-Q., si quis maximam portionem libero relinquat Cod. I.

3. metaf. liberi (o živalih) otroci = mladiči: lanii autem, qui concinnant liberis orbas oves Pl.; šalj. (o neživih subj.): quaerunt litterae hae sibi liberos; alia aliam scandit Pl. skušajo otroke dobiti.

licénca licence; permission; leave

po licénci under licence
lastnik licénce licensee
uvozna licénca licence to import
dobiti licénco to take out a licence