Franja

botch¹ [bɔč] samostalnik
krpa; krparija, skrpucalo; kvar

to make a botch of a job skaziti delo

bouillie [buji] féminin močnik; kaša (pri izdelovanju papirja)

en bouillie zdrobljen, figuré spremenjen v kašo
la voiture, après la collision, était en bouillie po trčenju je bil avto zmlet v kašo
mettre quelque chose en bouillie spremeniti kaj v kašo
c'est de la bouillie pour les chats to delo ni nič vredno

bousiller [buzije] verbe transitif skaziti, skvariti (delo, izdelek); familier pokvariti, napraviti neuporabno; familier ubiti

il s'est fait bousiller sur la route par un camion do smrti ga je na cesti povozil tovornjak
il a bousillé son moteur pokvaril je svoj motor
bousiller un travail površno, slabó opraviti delo; verbe intransitif površno, hitro delati, šušmariti; zidati z ilovico, pomešano s slamo

brezcíljen (-ljna -o) adj. senza meta, senza scopo; vano, futile:
brezciljno pohajkovanje il bighellonare, girellare senza scopo
brezciljno delo lavoro vano

brezposelni samostalnik
pogosto v množini (kdor je brez zaposlitve) ▸ munkanélküliPogledali smo, kakšne pravice ima brezposelni in kakšne so njegove obveznosti. ▸ Megnéztük, milyen jogai és kötelezettségei vannak egy munkanélkülinek.
Na ptujskem območju brezposelni čaka na delo povprečno dve leti in deset mesecev. ▸ Ptuj környékén egy munkanélküli átlagosan két évet és kilenc hónapot vár arra, hogy munkát kapjon.
Manj izobraženi, brezposelni in revnejši umirajo prej kakor drugi. ▸ A kevésbé képzett, munkanélküli és szegényebb emberek korábban halnak meg, mint mások.
Brezposelni, ki se pripravljajo na samozaposlitev, na začetku pogosto nimajo mnogo denarja. ▸ Azoknak a munkanélkülieknek, akik arra készülnek, hogy önfoglalkoztatóvá váljanak, eleinte gyakran nincs sok pénzük.
Povezane iztočnice: dolgotrajno brezposelni

bȕdāk m (t. budak)
1. rovača, rovnica: kad pukne budak više glave ko pride smrt; -om u ledinu začeti neko novo delo, začeti nekje živeti
2. slabš. neumnež

buissonnier, ère [-sɔnje, ɛr] adjectif hosten, živeč v grmovju

faire l'école buissonnière ne priti v šolo, potepati se, špricati šolo; (ironično) ne iti na delo

Bundesanstalt, die, zvezni zavod (für Arbeit za delo)

bureau [büro] masculin pisalna miza; pisarniško pohištvo; pisarna, biro, urad; agentura; théâtre blagajna; pisarniško osebje; poslovni odbor (biro), skupina oseb, ki vodi kako organizacijo ali ustanovo

bureau ambulant poštni biro na vlaku
bureau d'annonces inseratni oddelek, urad
bureau des billets blagajna za vozovnice
bureau des brevets patentna pisarna
bureau de cadastre katastrski urad
bureau de change menjalnica
bureau comptable računovodski urad
bureau du courrier registratura; vložišče, sprejemališče (dopisov, prošenj, vlog)
bureau du directeur direktorjeva pisarna
bureau de douane (mejna) carinarnica
bureau de l'état civil matični urad
bureau d'études konstrukcijski biro, sérvis
bureau des finances finančni urad
bureau gare poštni urad na kolodvoru, na postaji
bureau d'information urad, biro za informacije
bureau de location (d'un théâtre) (gledališka) dnevna blagajna
bureau ministre velika pisalna miza
bureau d'objets trouvés urad za najdene predmete
bureau de placement urad, biro za delo, posredovalnica za službe, borza dela
bureau de poste poštni urad
bureau de publicité reklamni biro
bureau de réception sprejemni urad, sprejemališče
bureau de renseignements urad za informacije
bureau restant uradno ležeče
bureau à rideau pisalna miza z roletnim pokrovom
bureau de tabac trafika
bureau de tourisme turistični urad
Bureau International du Travail Mednarodni urad za delo
bureau de vote volišče; volilni odbor (na volišču)
bureau de voyage potovalna agencija
chef masculin de bureau predstojnik urada, biroja
Deuxième Bureau (militaire) vojaška obveščevalna služba
employé masculin de bureau pisarniški uslužbenec
garçon masculin de bureau sluga, kurir v uradu, biroju
heures féminin pluriel de bureau uradne, delovne ure
aller au bureau, à son bureau iti v urad, v službo
élire, renouveler un bureau izvoliti, obnoviti poslovni odbor (biro)
être sur le bureau (figuré, familier) biti v izdelavi, v obdelavi

burleska samostalnik
1. uprizoritvene umetnosti, književnost (komično delo) ▸ burleszk, bohózat
2. (absurdna situacija; farsa) ▸ burleszk, bohózatPrava burleska je bil smučarski tek, proga je bila namreč izredno mehka, poleg tega pa nerodno urejena pri spustih in tekmovalci so imeli veliko padcev. ▸ Az igazi burleszk a sífutás volt, ugyanis a pálya rendkívül puha volt, ráadásul a lejtőknél nem volt rendesen karbantartva, ezért a versenyzők sokat estek.Televizijsko soočenje kandidatk in kandidatov za župana prestolnice pa je bilo svojevrstna burleska. ▸ A fővárosi főpolgármester-jelöltek televíziós összecsapása egyfajta bohózat volt.

3. (varietejska predstava, pogosto z vložki striptiza) ▸ burlesque
4. glasba (vrsta skladbe) ▸ burleszk, groteszk zenemű

bury [béri] prehodni glagol
zakopati, pokopati; skriti
figurativno zatopiti se, pozabiti

to bury the hatchet skleniti mir, spraviti se
buried in thought zamišljen
to bury alive zasuti (koga)
to bury o.s. in one's work zakopati se v svoje delo

caelō -āre -āvī -ātum (caelum1) izbočeno izrez(ov)ati, v ploskev rezati (vrez[ov]ati), (v)dolbsti, v (visokem ali ploskovitem reliefu) izdel(ov)ati, s podobami (o)krasiti, cizelirati; v kovino (-i): hanc speciem Praxiteles caelavit argento Ci., scuta alterius (exercitūs) auro, alterius argento caelaverunt L., calvam auro caelavere L. so vložili z zlatom, clipeo quoque flumina septem argento partim, partim caelaverat auro O., hanc (crateram) longo caelaverat argumento O., c. carrucas ex argento, satyrum in phiala Plin., c. aurum, argentum Plin., caelatum aurum et argentum Ci., vasa caelata Ci., L., loricae galeaeque caelatae opere Corinthio Ci., si quid caelati aspexerat Ci. kakšno reliefno delo, miles non caelatus auro et argento L. ne v opravi, okrašeni z zlatimi in srebrnimi reliefi, auro caelatis refulgens armis L., arma auro et argento caelata Cu., caelata in auro fortia facta patrum V., caelatam argento ferre bipennem V., clipeus caelatus imagine mundi L., auro tecta caelata Enn. ap. Ci., scyphi Mentoris manu caelati Plin., frena caelata Ap., lanx caelata Icti.; pesn. (z grškim acc.): caelata metus alios arma Val. Fl., Phorcys caelatus Gorgone parmam Sil.; v les(u): pocula ponam fagina, caelatum divini opus Alcimedontis V.; v marmor(u): pteron ab oriente caelavit Scopas Plin.; v slonovo (-i) kost(i): navis, cuius tutela (zaščitnik) ebore caelata est Sen. ph.; v mavec (-vcu): coronae (okrajki) caelatae Vitr.; v steklo (-u): vitrum argenti modo caelare Plin. Subst. n pl.: caelata magnorum artificum manu Sen. ph. z rokami velikih umetnikov izdelane posode; pren.: Delphin (ozvezdje) stellis caelatus O.; pren. čudovito (umetelno) izdel(ov)ati, izvesti (izvajati), ugladiti (uglajati); o tkaninah: caelata multā arte velamina Val. Fl.; o izdelkih duha: caelatumque novem Musis opus H. umetelno izglajeno z rokami deveterih Muz, ab initio sic opus ducere, ut caelandum, non ex integro fabricandum sit Q.

callo moški spol žulj, otiščanec, kurje oko; brezčutnost

pisar un callo a alg. komu na kurje oko stopiti
callos pl vampi
criar (hacer, tener) callos žulje dobiti, utrditi se za delo
tener callos en los oídos ne imeti posluha, biti nemuzikaličen

canālis² -e (canis) pasji, psu namenjen; subst. canāle -is, n „pasje delo“ = lov(stvo); šalj. o zajcu: Petr.

cardar mikati, grebenati, gradašati (volno); pretepsti

unos tienen la fama y otros cardan la lana eni imajo stavo, drugi pa delo

carga ženski spol breme, tovor; naboj, obremenitev; obdolžitev; dolžnost, obveznost; naskok, napad

carga cerrada strnjen napad s sabljami; ostra graja, ukor
buque de carga tovorna ladja
echar la carga a uno komu najtežje breme naložiti
echar la carga de sí znebiti se bremena
echarse con la carga vreči puško v koruzo
llevar la carga opraviti najtežje delo
ser en carga biti nadležen
soltar la carga samovoljno razveljaviti sprejete obveznosti
volver a la carga znova začeti; znova na koga pritiskati
a carga cerrada počez, poprek; brez premisleka, brezobzirno; obenem, hkrati
de ciento en carga zelo majhne vrednosti
no hay carga más pesada que tener la conciencia cargada čista vest je najboljše zglavje
cargas pl službene dolžnosti, obveznosti
a cargas kupoma, na pretek
echar las cargas a uno po krivem koga obdolžiti

caridad ženski spol človekoljubje, usmiljenje; miloščina; pomorstvo zasilno sidro

hermana de (la) Caridad usmiljenka
casa de caridad ubožnica
obra de caridad dobro delo, ljudomilo delo

caritativo človekoljuben, usmiljen, dobrodelen

obra caritativa dobrodelno delo

carnifex, st.lat. carnufex, -icis, m (carō in facere)

1. krvnik, rabelj, ki je izvrševal kazni nad sužnji in tujci: Pl., Cat., Lucr., Cu. idr., carnifex a corpore civium Romanorum absit Ci. Krvnikovo delo je bilo tako nečastno, da je moral bivati zunaj mesta na Eskvilinu: Mart., carnificem censoriae leges urbis domicilio carere voluerunt Ci. Od tod

2. pren.
a) rabelj, živoder = mučitelj: meus Ter., tuus Ci., civium sociorumque Ci., me suam salutem appellans, te suum carnificem nominans Ci., eum sibi carnificem novum exortum, qui aut mori aut servire iubeat L., non consulem, sed carnificem ad vexandam et lacerandam plebem creatum esse L., Fortuna gloriae carnifex Plin.; atrib. = rabeljski = mučiteljski, mučilen, smrtilen: hic animus c. Plin. rabeljska duša, manus Sil., avis, pedes Mart., epulae Cl., libido Arn.
b) kot psovka = rabelj, konjač, lopov, obešenjak: Pl., Ter., haec sunt, o carnifex! in prooemio sepulta consulatus tui Ci., c. praetoris Ci.

carretta f

1. dvokolnica:
tirare la carretta pren. garati, opravljati nehvaležno delo

2. pren. kripa