Franja

šénk (-a) m pog. (darilo) dono, regalo:
dati, dobiti za šenk dare, ricevere in regalo

šiva|ti (-m) sešiti nähen, brez prekinitve: durchnähen, na stroj: mit der Maschine nähen
šivati z majhnimi vbodi sticheln
(krojiti in šivati) schneidern
dati šivati nähen lassen

štart moški spol (-a …) (start) der Start (tudi tehnika, šport) (hladni Kaltstart, kratki Kurzstart, množični Massenstart, navpičen letalstvo Senkrechtstart, nizki letalstvo Tiefstart); samo šport die Startleistung
… za štart Start-
(dovoljenje die Startgenehmigung, die Starterlaubnis, ukaz das Startkommando, znak das Startzeichen, Zeichen zum Start), start- (pripravljen startfertig, startbereit, letalstvo startklar)
pravica do štarta šport die Startberechtigung
biti pripravljen za štart startfertig/startbereit sein, letalstvo startklar sein, figurativno in den Startlöchern sitzen
dati dovoljenje za štart den Start freigeben
biti na štartu am Start sein

števílen (-lna -o) adj. abbondante, popoloso, numeroso, copioso; strabocchevole:
številna mesta v knjigi so nerazumljiva numerosi punti del libro sono incomprensibili
dati številna jamstva concedere ampie garanzie
številna družina famiglia numerosa
številna množica folla strabocchevole

števílka (-e) f

1. numero:
ura s pozlačenimi številkami un orologio a cifre d'oro
številka deset il numero dieci, il dieci
številke in črke numeri e lettere
zaporedna številka numero progressivo
številka srečke il numero del biglietto della lotteria
številka čevljev, obleke il numero delle scarpe, (della taglia) degli abiti
peljati se s (z avtobusom) številka 5 andare con l'autobus numero 5
muz. klavirski koncert št. 5 v D-duru concerto per pianoforte n. 5 in re maggiore
hišna številka numero civico
serijska, tovarniška številka numero di serie, di fabbrica
arabske, rimske številke numeri arabi, romani
nositi čevlje številka 40 portare scarpe numero 40
Dantejeva ulica številka 2 via Dante, numero 2
bolnik s postelje številka 10 se bolje počuti l'ammalato al numero dieci si sente meglio
gost iz sobe številka 20 je šel ven l'ospite della camera venti è uscito

2. pog. mat. (število) numero:
lihe, sode številke numeri pari, dispari

3. (številčni podatki) dato:
številke kažejo na padec proizvodnje i dati indicano un calo della produzione

4. (vsak od izvodov ene izdaje publikacije) numero:
posebna številka numero unico
slavnostna številka numero speciale
nedeljska številka dnevnika il numero domenicale del quotidiano

5. pog. (listek, ploščica z zaporedno številko) numero, scontrino, contromarca;
potegniti številko pri žrebanju estrarre un numero
garderobna številka scontrino del guardaroba
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti le številke essere ridotti a numeri
žarg. šport. štartala je številka 1 è partito il numero 1 (l'atleta, il corridore col pettorale n. 1)
pog. zavrteti napačno številko fare il numero sbagliato
ekon. bilanca kaže rdeče številke il bilancio è in rosso
doseči visoke številke essere grande (di spese e sim.)
žarg. šport. biti evropski tekač, drsalec, smučar številka 1 essere il corridore, il pattinatore, lo sciatore europeo n. 1
sovražnik države številka 1 pericolo pubblico n. 1
vas ima dvajset številk la frazione conta venti case
ključavnica na številke (na šifre) serratura a combinazione
adm. delovodna številka numero di protocollo
davčna številka codice fiscale
enotna matična številka občana numero d'identità personale
biblio. dvojna številka numero doppio
pošta karakteristična številka numero caratteristico, prefisso
klicna številka numero telefonico
poštna številka codice di avviamento postale
šport. štartna številka numero di partenza

štipendij|a [é] ženski spol (-e …) das Stipendium, die Förderung, die Beihilfe
dati štipendijo ein Stipendium vergeben
ki izpolnjuje pogoje za štipendijo förderungsfähig

štúdij estudio m

študij na univerzi estudios m pl
plačati komu študij (dati koga študirati) costear los estudios, dar estudio a alg

študijski dopust moški spol der Studienurlaub
dati študijski dopust komu (jemanden) freistellen

tabéla (-e) f (razpredelnica) tabella, tavola, quadro, prospetto; griglia:
kem. tabela periodičnega sistema tavola periodica
tabela rezultatov la griglia dei risultati
na dnu tabele so navedeni podatki o ... in fondo alla tabella sono riportati i dati su...
mat. logaritemska tabela tavola logaritmica

tabeláričen (-čna -o) adj. tabellare, sinottico:
tabelaričen prikaz podatkov quadro sinottico dei dati

táčica patita f

dati tačica (o psu) dar patita

tálec otage moški spol

dati talce donner (ali livrer) des otages
biti ustreljen kot talec être fusillé comme otage

tálec rehén m

dati talce poner rehenes a disposición
dati kot talce dar en rehenes
biti za talca servir de rehén
ostati kot talec quedar en rehenes

tapét (green) tablecloth (ali table cover); zastarelo tapis

biti na tapétu to be on the carpet
dati na tapét to bring something up for discussion (oziroma consideration)
priti na tapét to come up for discussion

tapéta (-e) f parato, carta da parati:
samolepljive tapete parati autoadesivi
menjati tapete rinnovare i parati
pren. dati na tapeto, biti na tapeti mettere sul tappeto, trovarsi sul tappeto

téhničen (-čna -o) adj.

1. (nanašajoč se na tehniko) tecnico:
tehnični izum invenzione tecnica
tehnično sodelovanje cooperazione tecnica
tehnična inteligenca intellighenzia tecnica
tehnični slovar dizionario tecnico
tehnična šola istituto tecnico

2. (nanašajoč se na lastnosti česa glede na delovanje) tecnico:
tehnični podatki o stroju dati tecnici della macchina
tehnična napaka difetto tecnico
fiz. tehnična atmosfera atmosfera tecnica
šport. tehnična napaka fallo tecnico
teh. tehnična norma norma tecnica
šport. tehnične discipline discipline tecniche
tehnični izraz termine tecnico, tecnicismo
šport. tehnični knockout knockout tecnico
les. tehnični les legname
avt. tehnični pregled controllo tecnico periodico
šol. tehnični pouk lavori manuali
grad. tehnični prevzem collaudo del fabbricato
šport. tehnični vodja direttore tecnico

téhtnica (-e) f bilancia; pesa; stadera:
naravnati tehtnico regolare la bilancia
nagniti, prevesiti eno stran tehtnice dare il crollo, il tracollo, il tratto alla bilancia
dati na tehtnico (pretehtati, tudi ekst. ) porre sulla bilancia
tehtnica se nagne la bilancia si inclina
skodelici tehtnice i piatti della bilancia
jeziček na tehtnici l'ago della bilancia
analitska tehtnica bilancia analitica
avtomatska tehtnica bilancia automatica
fiz. hidrostatična tehtnica bilancia di Archimede, bilancia idrostatica
javna tehtnica pesa pubblica
kuhinjska tehtnica bilancia da cucina
mostna tehtnica stadera a ponte
teh. precizijska tehtnica bilancia di precisione
rimska tehtnica bilancia romana
grad. vodna tehtnica livella
vzmetna tehtnica bilancia a molla
pren. tehtnica se nagiba v njihovo korist, njim v prid la bilancia pende a loro favore
pren. položiti na tehtnico vse rischiare il tutto per tutto
pren. biti na tehtnici essere in grave pericolo
pren. biti jeziček na tehtnici essere l'ago della bilancia
astr. Tehtnica Bilancia

tezálnica rack

dati na tezálnico koga to rack someone

téža weight; gravity; ZDA pogovorno heft

brutto, kosmata téža gross weight
netto, čista téža net weight
živa téža live weight
téža embalaže tare
mušja téža (boks) flyweight
specifična téža relative density, specific gravity
prekomerna téža overweight
pod téžo (= prelahek) underweight
lastna téža (nekega telesa) dead weight
téža dokaznega materiala (figurativno) the weight of evidence
izguba téže loss of weight
porast téže increase in weight
razlika v téži difference in weight
dati dobro (preslabo) téžo to give good (short) weight
imeti pravilno téžo to make one's weight (ali the weight)
izgubiti na téži to lose weight
pridobiti na téži to put on weight, to gain in weight
proda(ja)ti po téži to sell by weight
prodan po téži sold by weight
peresna téža (boks) featherweight

téža (-e) f

1. peso (tudi ekst.); onere:
snov ima prostornino in težo la materia ha un volume e un peso
veje so se pripogibale pod težo plodov i rami si chinavano sotto il peso dei frutti
bruto, neto teža peso lordo, peso netto
pren. teža odgovornosti il peso della responsabilità

2. (težavnost) gravosità, gravezza, difficoltà; peso:
lajšati komu težo življenja alleviare a qcn. il peso della vita

3. (velikost, stopnja) grado, gravità:
ugotoviti težo poškodbe accertare la gravità della lesione

4. pren. (največji del odgovornosti) peso, responsabilità:
prevzeti nase vso težo zgodovinske odločitve assumersi il peso della storica decisione

5. pren. (vrednost, tehtnost) importanza, valore, peso:
taki dokazi so brez teže dati così sono privi di valore

6. fiz. forza di gravità
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
nositi glavno težo dela sostenere il peso principale del lavoro
nesreča ji z vso težo leži na duši la disgrazia le pesa molto
evf. rešiti se zemeljske teže morire, spirare
nase vzeti težo dejanja assumersi la responsabilità dell'azione
vreči z ramen težo dneva togliersi, levarsi di dosso il peso delle preoccupazioni quotidiane
zapustiti domovino pod težo razmer lasciare la patria a causa della situazione insostenibile
bibl. dovolj je dnevu lastna teža il peso quotidiano basta e avanza
žel. adhezijska teža peso aderente
kem. atomska teža peso atomico
teh. dopustna teža, lastna teža (vozila) peso consentito, peso proprio
agr. hektolitrska teža žita peso di un ettolitro di grano
klavna teža peso morto
grad. koristna teža peso utile
fiz. specifična teža peso specifico