Franja

òbručiti -īm (se) ekspr. osramotiti (se), dati koga ljudem v jezike, priti ljudem v jezike

òbrukati -ām
I. osramotiti, dati koga ljudem v zobe: što me obruka, nesrećni sine!; to ga je obrukalo pred narodom
II. obrukati se osramotiti se, dati se ljudem v zobe

ob-ruō -ere -ruī -rutum (toda obruitūrus) (ob in ruere)

1. obsuti, obsipa(va)ti, zasuti, zasipa(va)ti, prekri(va)ti, pokri(va)ti, zakri(va)ti, zagrniti (zagrinjati): o. se arenā Ci., aegros veste Plin., miles nivibus pruinisque obrutus L., campi alto sabulo obruti Cu.; pesn.: terram nox obruit umbris Lucr. pokrije, zagrne, tellus obruta ponto O. oblita; occ.
a) vkopa(va)ti, zakopa(va)ti, zagrebsti (zagrebati): mortuorum corpora terrā Iust., aliquem vivum S., thesaurum Ci., gladios N., semina sulcis O., milium, lupinum Col. sejati z vkopavanjem, quod superest, tuā obrue dextrā O. trešči v brezno, hunc phalarica obruat Lucan. zmečka s svojo težo.
b) pokriti (pokrivati), zakri(va)ti, prekri(va)ti, pogrezniti (pogrezati), potopiti (potapljati): classis obruta aquis O., Orontem obruit auster V., submersas obrue puppes (s prolept. pt.) V.

2. metaf.
a) zagrniti (zagrinjati), zakri(va)ti, pokri(va)ti, prekri(va)ti: malum parum sapientiā Ci., nisi Ilias illa exstitisset, idem tumulus, qui corpus eius contexerat, nomen etiam obruisset Ci., aliquid oblivione Ci.; occ. pren. (po)temniti, zatemniti (zatemnjevati), pokopa(va)ti: Val. Max., Vell., virtutibus eluxit, vitiis est obrutus N., Marius … sex suos obruit consulatus Ci. slavo šestih konzulatov; (za)temniti = prekositi (prekašati), preseči (presegati), nadkriliti (nadkriljevati): successoris curam famamque T., Venus nymphas obruit Stat.
b) preobložiti (preoblagati), prenapolniti (prenapolnjevati), preobilno da(ja)ti komu kaj, obsuti (obsipati), zasuti (zasipa(va)ti) koga s čim: obrui vino epulisque N. prenapiti in prenajesti se, ipse se obruit vino Ci. sam se je prenapojil z vinom, telis obruimur V., obrutus criminibus Ci., obrui opprobriis Aug., obrui aere alieno Ci. zakopa(va)ti se v dolgove, zadolžiti (zadolževati) se, deus me obruit Pr. me obsiplje z nesrečo, tot malis obrutus homo Cels. zasut; occ. (po)tlačiti, zatreti (zatirati), uničiti (uničevati), posiliti (posiljevati), prisiliti (prisiljevati), premag(ov)ati: Lucr., invictum animum curae non obruunt Cu., testem omnium risus obruit Ci. potlači = uniči ali zmede, ne verbis te obruat Ci. da te ne zasuje (zatre, dotolče) z besedami, obruimur numero V.

ob-scaevō (opscaevō) -āre -āvī huda znamenja da(ja)ti, prinesti (prinašati): metuo quom illic obscaevavit meae falsae fallaciae Pl.

obsedá -éz vt. mučiti, moriti, ne dati miru

obséder [ɔpsede] verbe transitif obsesti, nadlegovati; ne iti iz misli, ne dati miru

ob-tendō -ere -tendī -tentum (mlajša, v klas. lat. redka obl., prim. ostendo)

1. potegniti (potegovati, potezati) pred koga, držati pred koga, razpe(nja)ti pred kaj, narediti (delati) kaj pred čim: Suet., Val. Fl., Cl. idr., coria munientibus Cu., pro viro nebulam V. zagrniti moža v oblak, obtentā nocte V. pod plaščem noči, pod okriljem noči, v temni noči; occ. pass. (razprostrt) biti, stati, ležati pred čim, razprostirati se pred čim: Britannia Germaniae obtenditur T., huic (sc. Libano) … mons adversus Antilibanus obtenditur Plin.

2. metaf.
a) prednost da(ja)ti čemu pred čim, postaviti (postavljati) kaj nad kaj: curis obtendebat (= anteponebat) luxum T.
b) (po)iskati pretvezo za kaj, navesti (navajati) kaj kot pretvezo za kaj, izgovoriti (izgovarjati) se s čim: Gell., Lucan., excusante se Lepido, cum valetudinem corporis obtenderet T., o. preces matris T., rationem turpitudini Plin. iun.
c) kakor s kakim zastorom zagrniti (zagrinjati), zastreti (zastirati): nube diem T., lucem pulvere Sil., limina silvis Stat., paedore foedo obtentus (po nekaterih izdajah obtectus) comam Sen. tr. z lasmi, pokritimi z grdo umazanijo; pren.: quasi velis quibusdam obtenditur, unius cuiusque natura Ci. ep. je tako rekoč zagrnjena z zastiralom.

ob-terō -ere -trīvī -trītum (ob in terere)

1. (z)meti, (z)mleti, (s)treti, (z)mečkati, pohoditi, (s)teptati, razteptati, potepta(va)ti, (s)phati: Varr., Ph., Lucr., Lucan., Plin., Sen. rh., Suet. idr., auriga obteritur Ci., pedibus obtriti Cu., obtriti sunt plures quam necati L., obtritos intergnoscere Ci., pellem serpentis obtritam cum vino miscent Col.

2. metaf.
a) uničiti (uničevati), zatreti (zatirati), poraziti, razbi(ja)ti: Lucan., satis instructus ad obtergendum hostem Cu., alam prope universam obtriverat T.
b) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, izničiti (izničevati), podceniti (podcenjevati), (raz)žaliti, (o)sramotiti, spodkopa(va)ti: Lucr., Sen. tr., Philippi res (dejanja) obterere orsus Cu., Hannibalem extollit; populi Romani obterit maiestatem L., o. invidiā laudem virtutis N., obteritur laus imperatoria criminibus invidiae Ci.

3. (z)drgniti: dentes carbone Ap.

Opomba: Sinkop. cj. plpf.: obtrisset: L. — Nenavadni cj. pf. obterierit: Ap. (po nekaterih izdajah obtriverit.).

ob-trectō -āre -āvī -ātum (ob in tractāre)

1. intr. „na nasprotno stran vleči“ (ob isti vrvi), iz zavisti nasproti delati, nasprotovati, biti nasprotnik, upirati se, kljubovati komu, čemu: obtrectarunt inter se N. so bili nasprotniki; z dat.: Col., Suet. idr., huic legi obtrectant Ci., obtrectatum est Sabinio Ci.

2. trans. poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, prikrajš(ev)ati: Plin. idr., invicem se obtrectaverunt T., curam Ph. napadati, libellum Ph., eorum poemata Gell., deorum numen (mogočnost) Val. Max., laudes eius obtrectare voluit L. (v tem pomenu tudi laudibus L.); abs.: ne aut obstare aut obtrectare videretur Suet., obtrectandi causā Ci., obtrectantis est Ci., invidia obtrectans Sil.; brezos.: si obtrectabitur Ci. ep.

ocasionar povod dati za, povzročiti, za posledico imeti, privesti do; sprožiti; ogrožati

ocasionar pérdida (molestia) povzročiti izgubo (nevšečnost)

occasionner [-zjɔne] verbe transitif dati povod za, povzročiti, privesti do

je vous ai occasionné des ennuis povzročil sem vam nevšečnosti
occasionner beaucoup de frais povzročiti mnogo stroškov

oc-clūdō -ere -clūsī -clūsum (ob in claudere)

1. zapreti (zapirati), zakleniti (zaklepati): tabernas Varr., ostium, aedes Pl., occlusis tabernis quaestus minui solet Ci., post tergum ostium Vulg., aures ceris Amm. zamašiti si (da ne bi slišal); metaf. aures Ap. zapreti (zapirati), (za)mašiti ušesa.

2. koga ali kaj kam zapreti (zapirati), pod ključ da(ja)ti, zakleniti (zaklepati): aliquem apud se, domi Pl., furax servus, cui nihil sit obsignatum nec occlusum Ci.

3. metaf. ovreti (ovirati), zapreti (zapirati), preprečiti (preprečevati): dum eius lubido occlusa est contumeliis Ter. ji je pot zaprta, occlusti (sinkop. pf. = occlusisti) linguam Pl. ukrotil si (obrzdal si) jezik. — Od tod adj. pt. pf. occlūsus 3 zaprt, metaf. = zaprtega srca, vase zaprt, tih, redkobeseden: occlusiorem habeant stultiloquentiam Pl., ostium occlusissimum Pl., obtunsus, hebetior et obclusior Isid.

odložíti -im, odloži -ite, odložil -ila
1. odložiti, skinuti, svući: odložiti plašč, obleko
2. odložiti, položiti, staviti na stranu: odložiti pipo
3. nanijeti, naneti: voda je odložila pesek na travniku
4. dati ostavku na što, odreći se čega: odložiti funkcijo, mandat
5. odložiti, odgoditi: odložiti sejo na jutri,
ostaviti, položiti: odložiti časopis, slušalko
6. položiti: želva odloži jajca v jamice

odmígniti -em odmignuti, dati pokretom ruke znak da subjekt nešto ne želi: za odgovor ji je odmignil z roko

odpískati -am otpiskati, otpištati, dati signal pištaljkom: odpiskati svojo pesmico; vlak je odpiskal

odpovédati -vem, odpovej -te, odpovedal -a
I.
1. otkazati: odpovedati sejo, službo, časnik
2. otkazati, zatajiti, izdati: zavore so odpovedale; oči so mu odpovedale
II. odpovedati se otkazati se, odreći se, zahvaliti se na čemu, povući se s položaja, dati ostavku: odpovedati se prestolu, funkciji

odrijèšiti òdriješīm (ijek.), odréšiti òdrēšīm (ek.)
1. odvezati, razvezati, sprostiti: imati odriješene, odrešene ruke
2. dati odvezo

odstopíti i odstópiti -im
1. odstupiti, odvojiti se, odlijegiti se, odlepiti se: skorja na drevesu je odstopila; omet je odstopil
2. ustupiti: odstopiti komu stanovanje za poletje
3. odstupiti s položaja, dati ostavku, zahvaliti se na funkciji, demisionirati: odstopiti kot predsednik
4. odstupiti, odmaći se, udaljiti se: odstopiti od svojih načel
5. odustati: odstopiti od tožbe
6. stupiti na stranu

odúšiti òdūšīm
1. spustiti sapo, zrak: odušiti gumu Zastave 101
2. oddahniti si: ne daju sluzi da oduši; puška pušci ne da da oduši
3. ekspr. dati si duška: slab čovek pri muci i na boga ropće, pak jer bogu ne može ništa, oduši na brata ili na ženu

odžvížgati -am
1. odzviždati: odžvižgati naučeno pesem
2. zviždeći odletjeti (-te-), otići
3. zviždanjem dati znak: sodnik je odžvižgal konec polčasa