Franja

saxitās -ātis, f (saxum) skaln(at)ost, kamnitost, kamena ali skalnata trdota, kot bolezen zatrd(l)ina (otrdelost) v človeškem telesu: CAEL.

saxōsitās -ātis, f (saxōsus) = saxitās skaln(at)ost, kamnitost, kamena ali skalnata trdota, kot bolezen zatrd(l)ina (otrdelost) v človeškem telesu: CAEL.

scherzo m

1. šala:
scherzo innocente nedolžna šala
scherzo di cattivo gusto, scherzo da prete neokusna šala
scherzo di natura ekst. spaka, spaček
scherzo di penna zavojček (pri pisavi)
scherzi d'acqua vodometi
scherzi di luce svetlobni učinki
la malattia gli ha fatto un brutto scherzo bolezen mu jo je grdo zagodla
prendere qcs. in scherzo kaj vzeti kot za šalo
non saper stare allo scherzo hitro zameriti

2. pren. šala; malenkost:
oggi andare in aereo a Sidney è uno scherzo danes potovati z letalom v Sidney je prava šala

3.
per scherzo za šalo, ne zares
nemmeno per scherzo (ischerzo) sploh ne, nikakor

4. glasba scherzo

schlummernd: schlummernde Krankheit , die , latentna bolezen

scintillātiō -ōnis, f (scintillāre) iskrenje, iskretanje, svetlikanje, bleščanje, blesk, blesket, bliskanje, migetanje, migotanje, migljanje pred očmi (kot bolezen): oculorum caligo scintillatioque PLIN.

seasick [sí:sik] pridevnik
bolan od morske bolezni

to be seasick imeti morsko bolezen

sēcolo m

1. stoletje:
ai primi del secolo na začetku stoletja
è un secolo che ti aspetto čakam te že celo večnost

2. stoletje; doba:
il secolo delle grandi scoperte stoletje velikih odkritij
il secolo delle grandi invenzioni stoletje velikih izumov

3. današnji čas, stoletje:
avvenimento del secolo dogodek stoletja
figlio del secolo otrok svojega časa
il male del secolo bolezen današnjega časa
roba dell'altro secolo zastarelo
uomo del secolo scorso mož zastarelih pogledov

4.
secoli čas:
nel buio, nella notte dei secoli v davnih časih
per tutti i secoli dei secoli na veke vekov

5. tuzemno življenje

6. posvetno življenje; mondenost:
lasciare il secolo pomenišiti se
al secolo alias, po domače (pri redovniških imenih, psevdonimih)
suor Teresa, al secolo Maria Rossi sestra Terezija, po domače Maria Rossi

secouer [səkwe] verbe transitif (s)tresti, otresti; pretresti (duševno); napasti, zdelati, izmučiti; priganjati, nahruliti

se secouer otresti se, pregibati se; ne mirovati; odločiti se za akcijo
secouer la salade premešati solato
secouer des tapis stresti preproge
secouer la tête zmajati z glavo
secouer quelqu'un come un prunier stresati koga, ozmerjati koga
secouer le joug (figuré) otresti se, znebiti se jarma
secouer les puces à quelqu'un pokarati, ošteti, nahruliti koga; vzpodbuditi ga k akciji
secouer ses puces (figuré) odločiti se za akcijo
cette maladie l'a bien secoué ta bolezen ga je zelo zdelala
l'autocar secoue les passagers avtobus stresa, premetava potnike
il faut toujours le secouer autrement il ne ferait rien treba ga je vedno priganjati, sicer ne bi ničesar naredil

seksuálen sexuel, vénérien

seksualni akt acte sexuel (ali vénérien), coît moški spol, copulation ženski spol
seksaulna bolezen maladie vénérienne
seksualni nagon instinct sexuel
seksualni organi parties sexuelles (ali génitales), parties ženski spol množine, organes génitaux
seksualno občevanje rapports sexuels, relations sexuelles
seksualna vzgoja éducation sexuelle
seksualna zrelost maturité sexuelle
seksualno življenje vie sexuelle

seksuálen sexual; venéreo

seksualni akt acto m sexual
seksualna bolezen enfermedad f venérea
seksualni nagon instinto m sexual
seksualni organ órgano m sexual (ali genital)
seksualni umor asesinato m por motivos sexuales
seksualni prestopek delito m (ali crimen m) sexual
seksualno občevanje comercio m sexual, relaciones f pl sexuales
seksualna vzgoja educación f sexual
seksualna združitev coito m, cópula f
seksualna zrelost pubertad f
seksualno življenje vida f sexual

sekundarni sifilis stalna zveza
medicina (bolezen) ▸ másodlagos szifilisz

seneni nahod stalna zveza
(alergijska bolezen) ▸ szénanátha
Sopomenke: alergijski rinitis

senilna demenca stalna zveza
medicina (nevrološka bolezen) ▸ szenilis demencia

sentiō -īre, sēnsī, sēnsum (prim. stvnem. sinnan (pač iz *sinþjan) = nem. sinnen premišljevati, razmišljati, stvnem. sin = nem. Sinn čut, zavest)

1. z zunanjimi čuti čutiti, občutiti, začutiti, opaziti (opažati), zapaziti (zapažati), zazna(va)ti: abs.: nusquam sentio PL., ita, ut ne vicini quidem sentiant CI., perpetuo quoniam sentimus LUCR., si quis corpus sentire refutat LUCR.; z obj. v acc.: ENN., PLIN. idr., vitia corporis CU., dolorem LUCR., sonitum PL. ali strepitum HIRT. (za)slišati, colorem album LUCR. videti, suavitatem cibi non sentiunt CI. ne čutijo na jeziku, sentire famem L., varios rerum odores LUCR., utrumque (sc. calorem et frigus) manu LUCR., ignes O.; v spolnosti (o ženski) sentire aliquem čutiti koga = spolno se združiti, občevati s kom: sensit delphina Melantho O.; v pass.: noctu prius ad angustias venire, quam sentiretur C. kot bi se opazilo; z inf. ali NCI: sentire sonare LUCR., sentio aperiri fores PL., si me secari sensero PL., sentit dolores accrescere N., nec sibi enim quisquam moriens sentire videtur ire foras animam incolumem de corpore toto LUCR., sentit caput tonsum esse PH.; pesn. po gr. skladu: sensit medios delapsus in hostes V. (= gr. ᾔσϑετο ἐμπεσών) da je zašel, elicta sensit sibi membra sine viro etiam recente terrae sola sanguine maculans CAT.

2. occ.
a) (kaj neugodnega ali učinek česa) v svojo škodo, boleče (ob)čutiti, izkusiti (izkušati), (pre)trpeti, utrpe(va)ti, doživeti (doživljati), spozna(va)ti: quod ipse ad Avaricum sensisset C., quae quisque Persei belo sensisset L., Latinus ... sentiat ... Turnum L. naj čuti = spozna, tecum Philippos et celerem fugam sensi H., primo inopiam, deinde ad ultimum faucem sentire coeperunt CU., sentire damnum, invidiam maiorem CU., Iovis arma O., prima arma nostra FL., audivere, non sensere arma IUST.; z dvojnim acc.: eo usque (sc. illam) sensit inimicam, ut ... VAL. MAX.; z ACI: sentient ... manere libertatem illam CI., sentiet in hac urbe consules esse vigilantes CI., sentiet mihi esse tanto pro corpore vires O.; z odvisnim vprašanjem: sentiet, qui vir seiem (= sim) TER., sentiat, quos attentarit PH.; pren. (o stvareh): PL., PLIN. IUN. idr., vastationem … ora senserat L., transitum exercitūs ager senserat L., alnos primum fluvii sensere cavatas V., palus ... grave sentit aratrum H., nec pestilentem sentiet Africum fecunda vitis H., vites orbitas vinculi sentiunt PLIN.
b) biti občutljiv, biti dovzeten za kako bolezen, biti podvržen kaki bolezni: sentire morbos PLIN., radix celeriter cariem sentit PLIN.

3. metaf.
a) duševno (ob)čutiti, zazna(va)ti, (u)videti, sprevideti (sprevidevati), spozna(va)ti, doje(ma)ti, opaziti (opažati), dobro vedeti, zavedati se česa, ume(va)ti, razume(va)ti itd.; abs.: sentio atque intellego PL., mentes sapientium sentire ac vigere CI., non sentientibus nobis excidunt versus Q.; brezos.: non ut dictum est in eo genere intellegitur, sed ut sensum est CI. ne po besedi, ampak po smislu; z obj. v acc.: SEN. PH., IUST. idr., id iam pridem sensi PL., sentire Aesculapi sententiam PL., mala nostra TER., quod quidem senserim CI. kolikor se vsaj zavedam, ut mihi quidem sentire videor CI. da se zavedam, poscit opem chorus et praesentia numina sentit H., haec Iovem sentire H., fraudem O., calamitatem CU.; pesn.: ut vestram sentirent aequora curam O., nec inania Tartara sentit O.; obj. je treba včasih dostaviti v mislih: priusquam hostes sentirent L.; z de: quod plus se quam imperatorem de victoria ... sentire existimarent C. da vedo več o ..., ex nocturno fremitu ... de profectione eorum senserunt C. so zaznali nekaj o ...; z ACI: PL., TER., H., CU. idr., me scire sentiunt CI., sentit animus se moveri CI., Caesar hac oratione Lisci Dumnorigem ... designari sentiebat C.; z odvisnim vprašanjem: PL. idr., quod (sc. ingenium) sentio, quam sit exiguum CI., sensere, quid mens ... posset H., equus quidem videbatur sentire, quem veheret CU.; s quin: nec iam aliter sentire ... quin paene circumvallati ... viderentur C. da so prepričani, da ...
b) meniti, misliti, soditi, biti kakega mnenja ali mišljenja: si ita sensit, ut loquitur CI., recte sentire CI., iocansne an ita sentiens CI. res(no) tako misleč, humiliter demisseque sentire CI. biti nizkega (nizkotnega) mišljenja, biti nizkih misli, optime sentientes centuriones CI. dobromiselni, dobro misleči; z obj. v acc.: idem quod ego sentit TER., sentire unum atque idem CI. ali idemque et unum SUET., qui Thebis idem sentiebant N. enako misleči, somišljeniki, quid sentirent, aperuerunt N. svoje misli (svoja mnenja); z dvojnim acc. = imeti, šteti, spozna(va)ti koga ali kaj za kaj, misliti si kaj o kom ali čem, razume(va)ti kaj pod čim: talem solemus sentire bonum civem CI., voluptatem hanc, quam ... CI.; s praep.: sentire de aliquo mirabiliter CI. EP. izvrstno soditi o kom, zelo visoko mnenje imeti o kom, zelo naklonjen biti komu, de illo male Q., de Modesto bene, male PLIN. IUN., de diis immortalibus prava CI. napačne misli (pojme, predstave) imeti o ... bogovih, quid irati gravius de vobis sentire possunt, quam ... C.; sentire cum aliquo pristopiti k mnenju koga, prista(ja)ti na mnenje koga, pritegniti (pritegovati) komu, mnenju koga, pridružiti (pridruževati) se mnenju koga, pritrditi (pritrjevati) komu, strinjati se s kom, biti istega mnenja (mišljenja) kot kdo, potegniti (vleči) s kom, na stran koga, biti za koga, stati (biti) na strani koga: PL., TER. idr., cum illis sensi CI., cum istis vera sentire CI. prave pojme (predstave) imeti z ..., sentire cum rege, cum Philippo L., optimates cum Cassandro sentiebant N.; v enakem pomenu tudi sentire ab aliquo: dum hic hinc a me sentiat PL.; potem tudi: qui aliunde stet semper, aliunde sentiat L.; toda sentire abs aliquo seorsum ali seorsus drugače soditi kot ..., drugega mnenja biti kot ..., drugačno mnenje imeti kot ..., drugih misli biti kot ...: abs te seorsum sentio PL., ut abs te seorsus sentiam de uxore AFR. FR., quos sciebat adversus se sentire N. da so njegovi politični nasprotniki; z ACI: sentit te esse huic rei caput TER., qui cum finem bonorum esse senserint congruere naturae cumque ea convenienter vivere CI. Od tod subst. pt. pf. sēnsa -ōrum, n misli, mnenja, pomisli, predstave: exprimere dicendo sensa possumus CI., sensa mentis et consilia verbis explicat CI., sic locuti sunt, ut sensa sua dicerent Q.
c) occ. kot publicistični in jur. t. t. svoje mnenje izreči (izrekati), glasovati: in senatu libere sentire CI., quae vult Hortensius, omnia dicat et sentiat CI., si unquam meā causā (meni v prid) quidquam aut sensit aut fecit CI. EP., mihi lenissime sentire nisi sunt CI. EP., cum ego sensissem de iis sententiam ferri oportere CI. EP., qui haec sentitis, in hanc partem, qui alia omnia, in illam partem ite, qua sentitis FORMULA VETUS AP. PLIN. IUN.; o sodnikih: si iudices pro mea causa senserint GELL. če so sodniki razsodili meni v prid.

Opomba: Sinkop. pf. sēnstī (= sēnsistī): TER.

sérieux, euse [serjö, z] adjectif resen; zanesljiv; odkrit; resničen; pomemben, važen; masculin resnost, resno zadržanje; théâtre resna vloga

je suis sérieux ne šalim se, resno mislim
c'est du sérieux to ni nobena šala
ce n'est pas sérieux! to je šala!
alors, c'est sérieux, vous partez? no, zares odhajate?
garder, tenir son sérieux ostati resen
manquer de sérieux biti premalo resen
se prendre au sérieux preveliko važnost pripisovati svojim besedam ali dejanjem
prendre quelque chose au sérieux resno kaj vzeti
sérieux comme un papa (familier) zelo, strašno resen
maladie féminin sérieuse resna, nevarna bolezen
renseignement masculin sérieux zanesljiva informacija

serious [síəriəs] pridevnik (seriously prislov)
resen, seriozen, resnoben, slovesen; trezen, premišljen, umirjen; pomemben, upoštevanja vreden
šaljivo "pobožen"

serious illness resna, nevarna bolezen
serious matter (music, reading) resna zadeva (glasba, čtivo)
are you serious? misliš (to) resno?
I am quite serious mislim popolnoma resno

sévanje radiation

bolezen zaradi (radioaktivnega) sévanjea radiation sickness

severe [sivíə] pridevnik (severely prislov)
strog, neprizanesljiv, brezobziren (on, upon do, v)
natančen, strikten; zelo hladen, trd, oster, težak; nevihten (vreme); preprost, zmeren, brez (odvečnega) okrasja (slog); piker, ujedljiv, sarkastičen; naporen, mučen, težaven; bolesten; resen (bolezen)

a severe blow hud (močan, trd) udarec
severe criticism ostra kritika
a severe examination strog, težak izpit
severe judge strog sodnik
severe illness težka bolezen
a severe inquiry natančna preiskava
a severe remark pikra, zbadljiva opazka
severe requirements težki pogoji
a severe winter huda, ostra zima
severely ill težko bolan
to leave severely alone načelno ne hoteti nobenega opravka z; striktno se izogibati, (ironično) napraviti velik ovinek okoli

shaking [šéikiŋ]

1. samostalnik
tresenje, majanje; drgetanje, trepetanje

it needs a good shaking to je treba dobro pretresti

2. pridevnik
stresajoč; majav

shaking palsy tresavica, Parkinsonova bolezen

sham² [šæm] prehodni glagol
hliniti, simulirati, fingirati; varati, goljufati; posnemati, oponašati, imitirati
neprehodni glagol
pretvarjati se, hliniti se, delati se
figurativno igrati komedijo

to sham illness hliniti, simulirati bolezen
to sham a swoon simulirati omedlevico
to sham ill delati se bolnega
he is (only) shamming on je simulant, komedijant, on se le dela tako