Franja

noséčnost pregnancy; (time of) gestation; pregnant state

biti v visoki noséčnosti to be in an advanced state of pregnancy
biti v petem mesecu noséčnosti to be five months pregnant

numerus -ī, m (< *nomeros < *nomesos, indoev. kor. *nem- šteti, urejati; prim. gr. νέμω delim, νομή razdelitev, νομός okraj, νόμος zakon, νόμισμα običaj, šega, odredba, običajna denarna valuta, lat. nummus, lit. núoma, nuõmas = let. nuõma obresti)

I.

1. del kake celote, člen, ud: perque suos intus numeros componitur infans O., animalia trunca suis numeris O., deese numeris suis O. pomanjkljiv, nepopoln biti, officium omnes numeros habet Ci. ima vse, kar je treba za popolnost, je dovršena, elegans omni fere numero poëma Ci. v vsakem oziru, v vseh ozirih; tako tudi: quid omnibus numeris praestantius? Q.; expletus omnibus suis numeris et partibus Ci. ali numeris omnibus absolutus Plin. iun. v vseh svojih delih polnokrven = popoln, dovršen, omnibus oratoriis numeris absolutus Q. v vsakem govorniškem oziru (= v vseh pogledih govorništva) dovršen, numerorum esse omnium Petr. popoln, dovršen biti.

2. occ. del kake enakomerno razdeljene celote
a) kakega meseca = razdobje, obdobje, dan: luna alternis mensibus XXX implebit numeros, alternis vere detrahet singulos Plin.
b) kake glasbe = glasbena razdelitev, glasbena razčlenitev, udarec, takt, mera, ritem, glas, ton, napev, melodija: histrio si paulum se movit extra numerum … exsibilatur Ci. če je prišel (padel) malo iz takta, extra numerum procedere Lucr., in numerum exsultare Lucr. ali brachia tollunt in numerum V. ali ad numerum motis pedibus O. po udarcih, po taktu, tris tantum ad numeros satyrum moveare Bathylli Pers., numeros memini, si verba tenerem V. napev, abloquitur numeris septem discrimina vocum V. = zaigra na svojo sedemstrunsko liro k taktu in napevu (plesalcev in pevcev), numeros intendere nervis V.; pl. numeri tudi o gibanju borcev, usklajenem po taktu: gibi, okreti, obrati, premiki, hod (hoja) po udarcih, po taktu: athleta, qui omnes iam perdidicerit a praeceptore numeros Q., numeri nexusque Sen. ph.; metaf. takt = red, pravilo: haec laudatio tibi procedat in numerum Ci. po taktu = v pravem redu, po volji, po godu, digerere in numerum (sc. carmina) V. v red spraviti, urediti, omnia sint paribus numeris dimensa viarum V. = razmik (presledek) med vrstami naj bo povsod enak, in numerum ali numero V. praviloma, redoma, ad numeros suos quidque exigere O. uravna(va)ti, urediti (urejati) vse po svojem pravilu, ibant aequati numero O. stopali so v enakem taktu, v enak korak, nil extra numerum fecisse H. ničesar netaktnega, ničesar nespodobnega.
c) v pesništvu člen verza, mera, ritem, verzna stopica, verzna mera, metrum, stih, verz: numeri ac modi Ci., bella quo scribi possent numero, monstravit Homerus H., (sc. Pindarus) numeris fertur lege solutis H. v pravil prostih ritmih, ritmih, ki so nevezani na pravila, anapaestus procerior quidam numerus Q., arma gravi numero ēdere O. v resnem metru, v šestomerih, v heksametrih; impares numeri O. elegijski verzi, elegijska dvostišja, elegični distihi, sex mihi surgat opus numeris, in quinque residat O.
d) v govorništvu umerjenost, mera, ritem, ubranost, skladnost, blagoglasje, harmoníja, harmóničnost: n. orationis (naspr. poëticus) Ci., ipsa membra sunt numeris vincienda Ci. se morajo vezati na ritem; (prim. še Ci. De oratore 3, 48). —

II.

1. število, številka nasploh: duo hi numeri Ci., n. minimus L., impar V., numero comprehendere res V. šteti, numerum inire C. prešte(va)ti, preračuna(va)ti, numerum interfectorum inire L. ali numerum copiarum inire Cu., numerum deferre C. ali exsequi L. število povedati, neque quam multae species nec nomina quae sint, est numerus V. ne da se (ni mogoče) prešteti, numerum subducere Cat.

2. (določeno) število: piratarum Ci., exercitūs numerus XII milium fuit N., supplevere ceteri numerum L., si suum numerum naves haberent Ci. svoje, tj. pravšnje število moštva; tako tudi: flecte ratem! numerum non habet illa suum O., ad numerum esse, mitti Ci. v polnem številu, polnoštevilen, obsides ad numerum miserunt C., ad eorum numerum Ci. v enakem številu, alios in numerum relinquere Sen. ph. da se izpolni (dopolni) število; pogosto v abl. limitationis numero po številu, po štetju, v vsem, vsega (vseh) skupaj: haec sunt tria numero Ci., oppida numero ad XII C., totidem numero C., numero quadraginta S., numero trecenti S., saepe numero C. često, pogosto.

3. konkr.
a) število, vrsta, množica, tolpa, krdelo: certus numerus nautarum Ci., maximus n. aratorum Ci. tolpa, numero copiarum fretus N., in hoc numero fuit N. med njimi, referre (sc. habere) in deorum numero Ci. šteti med bogove, navesti (navajati), omeniti (omenjati) med bogovi, bogovom prište(va)ti; toda: referre in deorum numerum Suet. uvrstiti med bogove, pobožiti, pobožanstviti, haberi in numero disertorum Ci. ali in septem sapientum numero N. biti prištevan komu, med koga, aliquem ducere in numero hostium C. šteti koga med sovražnike, qui in amicorum erant numero N. ki so bili izmed prijateljev, hunc ad tuum (= tuorum) numerum adscribito Ci. ep., adscribe me talem (= talium) in numerum Ci., legati ex suo (suorum) numero S. izmed svojcev, nec fuit in numero (sc. hominum) Lucr. ni nikdar živel, Phrahaten … numero beatorum eximit Virtus H.; (o snovnih, neštevnih stvareh) množina, obilica, (obilna) zaloga, kup, kopica: dico te … magnum numerum frumenti … Syracusis exportasse Ci., frumenti magnum numerum coëgit C., maximus vini numerus fuit Ci.
b) v cesarski dobi = vojaški oddelek (kot splošen izraz), oddelek vojske, krdelo, četa, večinoma v pl.: sparsi per provinciam numeri, multi numeri e Germania, numeri legionum T., distributi per numeros ali nondum distributi per numeros erant Plin. iun., revocare ad officium numeros Suet., multi numeri militum Ulp. (Dig.), militares numeri Amm. kohorte, milites, qui communem causam omnis sui numeri suscipit Amm.; pozneje numeri = cohortes: cohortes, quae nunc numeri nuncupantur Cass.

4. zgolj število (naspr. pravo bistvo, vrednost): nos numerus sumus H. „ničle“.

5. kot gram. t. t. število (ednina, dvojina, množina): Varr. in slovničarji, numeros, in quibus nos, singularem ac pluralem habemus, Graeci et δυικόν Q., est figura et in numero vel eum singulari pluralis subiugitur … vel ex diverso Q.

6. meton. večinoma v pl.
a) oštevilčene kocke: tres iactet numeros O., seu ludet numerosque manu iactabit eburnos O.
b) = gr. κατάλογος α) popis, spisek, imenik, seznam vojakov: nomen in numeros referre Plin. iun. vpisati v imenik vojakov, in numeris esse Icti. vpisan biti v vojaški imenik (v vojaško evidenco), in numeris esse desinere Dig. ne več biti vojak; extra numerum es mihi Pl. zame predstavljaš presežek, in metaf. = ti si zame postranska oseba (postranskega pomena), nate se ne oziram. β) zapis(ek), matična knjiga (matica, matrika), seznam, imenik civilnih in vojaških uradnikov: Cod. I.
c) matematika, astrologija: Sid. (Epist. 15, 79), Amm. (22, 16), cur Plato Aegyptum peragravit, ut a sacerdotibus barbaris numeros et caelestia acciperet? Ci., numeris sequentibus astra Stat.; pesn. tudi v sg.: Cl. (Mall. 130).
d) v sg. koledar: diei, quem quintum Iduum Augustarum numerus ostendit annalis Amm.
e) v sg. vrednost, ugled, veljava, sloves, položaj, mesto (ki ga kdo zavzema v kaki družbi): obtinere aliquem numerum Ci., nullo in oratorum numero Ci. neimeniten govornik, tuae coniugis pater homo nullo numero, nihil illo contemptius Ci., numero aliquo putare Ci. ceniti, čislati, hunc in numerum non repono Ci. ne jemljem v poštev, ne upoštevam, in aliquo numero et honore esse C. imeti nekaj ugleda in veljave (vpliva), nec fuit in numero Lucr.; v pl.: insignium numerorum tribuni Amm. z odličnimi (vojaškimi) čini; dvoumno: extra numerum es nihil Pl. (gl. zgoraj II., 6. b) α)); od tod abl. numero ali in numero z gen. = namesto koga, kot, za kaj: is tibi patris numero fuit Ci., in deorum numero venerandus Ci., privati militis numero N. kot navaden vojak (prostak), obsidum numero C. za talce, missis legatorum numero centurionibus C., deorum numero eos solos ducunt C. štejejo za bogove; occ. v sg. in pl. = dolžnost, služba, čast, dostojanstvo: verae vitae numeros modosque ediscere H., numeros sustinuisse novem O. (o telesni združitvi), ut suum munus numerum haberet O., quid iuvat … studia exercere Dianae et Veneri numeros eripuisse suos? O.
f) v pl. = tehtni vzroki, tehtni nagibi: alii quidam minores, sed tamen numeri Plin. iun. — Od tod adv. abl. numerō = po taktu, od tod

1. zdajci, takoj, prav, ravno, začasa, pravočasno, ob pravem času, zgodaj, hitro, urno: Caecil. fr., numero mihi in mentem venit Pl., neminem vidi, qui n. sciret Naev. ap. Fest., nimis n. Afr. fr., apes n. reducunt in locum unum Varr.

2. prezgodaj, prerano, prehitro: Acc. fr., Afr. fr., cur n. estis mortui? Pl., n. huc advenis ad prandium Pl.

oblást (uradna) authority, (sodna) jurisdiction; (moč) power, might; the powers that be; (absolutna) absolutism, despotism; (najvišja) sovereignty; (gospostvo) dominion, rule, sway

na oblásti in power
ki ima oblást put in charge (of), set in authority
civilna in vojaška oblást civil and military authorities
državna oblást state authority
neomejena oblást absolute power
posvetna oblást secular arm
tuja oblást alien rule
zakonodajna oblást legislative power
borba za oblást struggle for power
oblást nad samim seboj self-possession
prevzem oblásti assumption (ali seizure) of power
prisvojitev oblásti usurpation of power
pohlep po oblásti greed for power
biti na oblásti to be in power
biti v oblásti koga to be in someone's power
vsa oblást je v rokah ljudstva all power is vested in the people (izvira iz oblásti all power derives from the people)
imeti oblást to be in authority, to carry authority
imeti v oblásti to have command of, to be master of
ne imeti oblásti to be without authority
imeti se v oblásti to have self-control, to be master of oneself, to be in control (ali command) of one's feelings
to ni v moji oblásti that's beyond my power
ni v moji oblásti, da... it is not in my power to...
imeti koga v oblásti to have someone in one's power
izgubil je oblást nad seboj he lost his self-control
ivajati oblást nad to exercise (ali to wield) power (ali authority) over
polastiti se oblásti to seize power
prevzeti oblást to assume (ali to take over) power
priti na oblást to come to power
priti pod pristojnost sodne oblásti to come under the jurisdiction (of)

oblást (-í) f

1. potere, autorità; dominio; dominazione, padronanza; potestà:
sla po oblasti sete di potere, di dominio
delitev oblasti divisione dei poteri
zakonodajna, izvršilna, sodna oblast potere legislativo, esecutivo, giudiziario
papeževa duhovna, posvetna oblast il potere spirituale, temporale del Papa
dobiti oblast nad možem aver potere sul marito
očetovska oblast patria potestà
dežela je prišla pod tujo oblast il paese cadde sotto il dominio straniero

2. dominio; signoria; sovranità:
oblast Benetk nad Istro in Dalmacijo il dominio, la signoria della Serenissima sull'Istria e la Dalmazia

3. (celota organov, ki odloča v organizirani politični skupnosti) autorità:
centralna oblast l'autorità centrale
cerkvena oblast autorità ecclesiastica
šolske oblasti le autorità scolastiche

4. hist. provincia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
izvrševati oblast esercitare il potere
prevzeti oblast, priti na oblast salire al potere
imeti v oblasti svoje strasti dominare le proprie passioni
imeti sam sebe v oblasti essere padrone di se stesso
biti v oblasti česa essere in balia di qcs.
avt. žarg. šofer je izgubil oblast nad krmilom il conducente perse il controllo del volante
rel. spovedna oblast potestà di sciogliere e di legare

obléka (-e) f

1. abito, vestito; indumento; abbigliamento; tuta; tenuta:
moška, ženska, otroška obleka vestito da uomo, da donna, da bambino
poletna, zimska obleka abito estivo, invernale
jesenska, spomladanska obleka abito di mezza stagione
potapljaška, vesoljska obleka scafandro, muta; tuta spaziale
plesna, večerna obleka abito da ballo, da sera
delovna obleka tenuta da lavoro, di fatica
nevestina obleka veste da sposa
žalna obleka veste da lutto, lutto
obleka za nosečnice pré-maman

2. pren. fisionomia, aspetto, apparenza
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obleka visi na njem è magrissimo
obleči civilno obleko vestire l'abito borghese; vestire, essere in borghese
metati obleko nase, skočiti v obleko vestirsi in fretta
biti v Adamovi, Evini obleki essere nudo, essere in costume adamitico, redko in costume evitico
veliko dati na obleko essere molto accurati nell'abbigliamento
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco

obrámba défense ženski spol , défensive ženski spol

biti v obrambi être en position de défense, être sur la défensive
krepiti obrambo dežele affermir la défense nationale
narodna obramba (ministrstvo) la Défense nationale
protiletalska, protitankovska obramba défense antiaérienne (ali contre avions), antichars
postaviti se v obrambo se mettre sur la défense
preiti v obrambo passer à la défensive
prisiliti v obrambo acculer à la défensive
samoobramba autodéfense ženski spol
obramba disertacije soutenance ženski spol d'une thèse; pravno défense ženski spol
prevzeti obrambo prendre (ali assumer) la défense de quelqu'un
navesti v svojo obrambo alléguer pour sa défense

obràt turn; turning-point; inversion; revolution

obràt na slabše a turn for the worse
poletni sončni obràt summer solstice, midsummer
zimski sončni obràt winter solstice, midwinter
poln obràt vojska about turn
200 obràtov v minuti 200 revolutions (in) a minute; (obratovanje) work, operation; workshop, factory, plant
industrijski obràt industrial plant
v obràtu working, at work
prekinitev obràta stoppage
(začasna) ustavitev obràta (temporary) shutdown
v polnem obràtu in full operation, pogovorno in full swing
biti v obràtu to be in operation, to work, to be working

obtok¹ [ò] moški spol (-a …) der Umlauf (denarni Banknotenumlauf, Geldumlauf, tehnika prisilni Zwangsumlauf, kotel na prisilni obtok Zwangsumlaufkessel); (krogotok, kroženje) der Kreislauf
vzeti iz obtoka einziehen, außer Kurs setzen
biti v obtoku kursieren
premoženje v obtoku das Umlaufvermögen

obtók circulation; currency

krvni obtók circulation of the blood
obtók bankovcev circulation of bank notes
dati v obtók to put into circulation, (bankovce) to issue
biti v obtóku to be in circulation
vzeti iz obtóka to withdraw from circulation

obtòk circulation ženski spol

biti v obtoku circuler, être en circulation
denarni obtok circulation monétaire
obtok denarja circulation de l'argent (ali de la monnaie, monétaire)
dati v obtok mettre en circulation
vzeti iz obtoka retirer de la circulation
(medicina) krvni obtok circulation du sang (ali sanguine)

obtòk circulación f

v obtoku en circulación
krvni obtok circulación de la sangre
obtok bankovcev circulación de billetes (ali fiduciaria)
biti v obtoku circular, estar en circulación
dati v obtok poner en circulación, hacer circular, (bankovce) emitir
vzeti iz obtoka retirar de la circulación

obtòk -óka m circulaţie; uz
□ dati v obtok a pune în circulaţie/uz
□ biti v obtoku a circula, a fi în uz

obúpen desperate, hopeless, past hope

moj položaj je obúpen my position is hopeless (ali desperate)
biti v obúpnem stanju to be in a hopeless situation

ōcchio m (pl. -chi)

1. oko:
avere gli occhi dobro videti
dove hai gli occhi? pren. kam pa gledaš? ali ne vidiš?
spalancare, stralunare gli occhi buljiti, zijati; začudeno pogledati
mettere qcs. davanti agli occhi kaj dati na vpogled
guardare con la coda dell'occhio kradoma gledati
sfregarsi, stropicciarsi gli occhi mesti si oči
cavarsi gli occhi utrujati se s pretiranim branjem; pren. izpraskati si oči
in un batter d'occhio v trenutku
strizzare l'occhio pomežikniti
aprire gli occhi odpreti oči, zbuditi se; pren. spregledati
a occhi aperti pren. zelo pazljivo
chiudere gli occhi zaspati; ekst. umreti; namerno spregledati
a occhi chiusi pren. miže, z vso gotovostjo
guardare con tanto d'occhi začudeno gledati, zijati
come il fumo negli occhi pren. neprijeten, nadležen
a quattr'occhi na štiri oči
a vista d'occhio vidno
occhio per occhio, dente per dente oko za oko, zob za zob

2. pogled, vid:
tenere gli occhi su qcn., su qcs. ne spustiti izpred oči
colpo d'occhio (prvi) pogled, prvi vtis
a occhio e croce pren. približno
gettare polvere negli occhi pren. metati pesek v oči
fare l'occhio a privaditi se na
dare all'occhio, nell'occhio pasti v oči
saltare agli occhi pren. biti v oči
a perdita d'occhio do koder seže pogled
mettere gli occhi addosso (a) metati oči (za)
mangiarsi qcn., qcs. con gli occhi koga, kaj požirati z očmi

3. pren.
costare un occhio della testa stati celo premoženje, biti zelo drago

4. pren. oko, občutek za lepo:
anche l'occhio vuole la sua parte tudi oko je treba zadovoljiti
pascer l'occhio pasti oči

5. pren. oko, izraz:
fare l'occhio di triglia poželjivo pogledovati
fare gli occhi dolci a qcn. zaljubljeno gledati koga

6. pren. oko, sposobnost presoje, intuicija:
occhio clinico kliničen pogled; (takojšnje) razpoznavanje bolezni
gli occhi del mondo javno mnenje
agli occhi dei profani po laičnem mnenju, po mnenju nestrokovnjakov
perdere il lume degli occhi od jeze zgubiti razsodnost
avere buon occhio znati izbirati
vedere di buon occhio, di cattivo occhio gledati naklonjeno, nenaklonjeno

7. pren. pozor:
occhio! pozor!
occhio alle curve! pazi na ovinke!

8.
i due occhi del cielo sonce in luna
i mille occhi del cielo zvezde
occhio del ciclone meteor. jedro ciklona
trovarsi nell'occhio del ciclone pren. znajti se na najbolj izpostavljenem mestu, v najbolj kritičnem položaju
occhi del brodo kulin. mastni cinki v juhi
occhio magico radio magično oko
occhio di gatto avto mačje oko, odsevnik

9. luknja, odprtina:
occhi del formaggio luknje v siru

10. bot. popek, očesce

11. zool.
occhio di pavone dnevni pavlinček (Inachis io)

12. arhit.
occhio di bue volovsko oko
uovo all'occhio di bue kulin. jajce na oko

13. miner.
occhio di gatto, occhio di tigre tigrovo oko
PREGOVORI: lontano dagli occhi, lontano dal cuore preg. daleč od oči, daleč od srca
in terra di ciechi, beato chi ha un occhio preg. med slepci blažen, kdor vidi na eno oko

očíten (-tna -o) adj. evidente, ovvio, manifesto, incontestabile, innegabile, indiscusso; flagrante; aperto:
to je očitno izkazovanje moči è un aperta manifestazione di potenza
biti v očitnem protislovju essere in flagrante contraddizione
očitna resnica truismo

odgóvor answer; reply; response; (redko) return

kot odgóvor na in reply to, in answer to, in response to
duhovit, odrezav odgóvor repartee
oster odgóvor retort, rejoinder
skorajšen odgóvor an early answer
odgóvor z obratno pošto an answer by return (of post)
izmikajoč se odgóvor evasive answer
pritrdilen (nikalen) odgóvor answer in the affirmative (in the negative)
dvoumen odgóvor an equivocal reply
jasen odgóvor a definite answer
odklonilen odgóvor refusal
plačan odgóvor (pri brzojavki) reply-paid (telegram)
dopisnica s plačanim odgóvorom (postal) reply card
brez odgóvora unanswered
plačan odgóvor reply paid
pričakujoč hiter odgóvor awaiting a speedy reply
prosimo za skorajšen odgóvor an early reply will oblige
prosimo za odgóvor the favour of an answer is requested
biti v zadregi za odgóvor to be stumped for an answer
na moj ugovor ni našel odgóvora he could find no answer to my objection
potreben je takojšen odgóvor an immediate reply is necessary
na vse imeti odgóvor to have an answer for everything, never to be at a loss for (ali to be short of) an answer
prosimo čimprejšnji odgóvor please answer by return
nobenega odgóvora ne dobiti, ostati brez odgóvora to get no reply (ali acknowledgment)
ne ostati dolžan odgóvora never to be at a loss for an answer
dajati odgóvor to render an account
(po)klicati koga na odgóvor to call someone to account
na to ne vem odgóvora this I cannot explain

odgóvor réponse ženski spol ; (oster) riposte ženski spol , réplique ženski spol ; (živahen, duhovit) repartie ženski spol

odklonilen odgovor refus moški spol
pritrdilen, nikalen odgovor réponse affirmative, négative
namesto odgovora poux toute réponse
na odgovor poklicati demander compte (ali raison) à quelqu'un de quelque chose
odgovor dajati rendre compte (ali raison) de quelque chose à quelqu'un
plačan odgovor réponse payée
nikoli ne biti v zadregi za odgovor avoir toujours réponse à tout
pustiti brez odgovora laisser sans réponse
ne biti v zadregi za odgovor avoir la repartie prompte (ali facile), être prompt à la repartie, n'être jamais en peine de répondre

odnos¹ [ô] moški spol (-a …) die Beziehung, (razmerje) das Verhältnis; die Relation (nedoločljivosti Unschärferelation); -beziehung (dveh partnerjev Zweierbeziehung, moči Machtbeziehung, partnerski Partnerbeziehung, poslovni Geschäftsbeziehung)
odnosi množina Beziehungen
(z inozemstvom Auslandsbeziehungen, pogodbeni Vertragsbeziehungen, prijateljski Freundschaftsbeziehungen, življenjski Lebensbeziehungen)
dobrososedski odnosi gute Nachbarschaft, gute nachbarliche Beziehungen
gospodarski odnosi s tujino die Außenwirtschaft
biti v dobrih odnosih z gut auskommen mit, gut stehen mit, sich gut stellen mit
biti v slabih odnosih z nicht gut auskommen mit, nicht gut stehen mit
biti v sovražnih odnosih z verfeindet sein mit
biti v prijateljskih odnosih kameradschaftlich verkehren mit, auf vertrautem Fuße leben mit
biti v napetih odnosih z auf gespanntem Fuße leben mit

odnos² [ô] moški spol (-a …) do česa: die Einstellung (zu) (do življenja Lebenseinstellung); (drža) die Haltung
pozitiven odnos do die Bejahung
(do življenja Lebensbejahung)
negativen odnos do die Verdrossenheit
(države Staatsverdrossenheit)
imeti pozitiven odnos do (etwas) bejahen
s pozitivnim odnosom do -bejahend
(življenja lebensbejahend)
biti v odnosu do sich verhalten (zu), sich stellen (zu), stehen zu, (jemandem/einer Sache) (feindlich, freundlich …) gegenüberstehen

odnòs relation; term

napeti odnòsi strained relations pl
biti v dobrih odnòsih z to be on good terms with, to be on a good footing with
prekiniti odnòse to sever relations
biti v dobrih odnòsih z dvema nasprotnima si strankama (figurativno) to run with the hare and hunt with the hounds
mednarodni odnòsi international relations pl
mezdni odnòsi wage labour relationships