Franja

coucheur, euse [kušœr, öz] masculin, féminin spalni(a) tovariš(ica); sospalec, soprenočevalec

mauvais coucheur neprijeten, prepirljiv človek
il est un mauvais coucheur z njim ni dobro češenj zobati

coude [kud] masculin komolec; figuré koleno (cevi); krivina, zavoj, ovinek

coude à coude z ramo ob rami
un coude à coude fraternel bratska solidarnost, medsebojna pomoč
coude de la rivière rečni zavoj
huile féminin de coude (figuré) energija
sentiment masculin du coude à coude složnost, čut za skupnost, stanovska zavest
donner un coup de coude à quelqu'un, pousser quelqu'un du coude suniti, dregniti koga s komolcem
se fourrer le doigt dans l'œil jusqu'au coude (figuré) pošteno se zmotiti
jouer des coudes preriniti se, delati si pot, pomagati si s komolci, figuré uporabljati komolce
lever, hausser le coude (populaire) popivati; veliko, rad ga piti
il ne se mouche pas du coude (figuré) on ni na glavo padel; on ima dovolj denarja; on je domišljav, zahteven
se serrer, se tenir les coudes (figuré) tesno se stisniti, solidarno si pomagati
travailler coude à coude složno, solidarno delati

counsel² [káunsəl] samostalnik
posvetovanje; svet, nasvet; namera, načrt; odvetnik; svetovalec

counsel is never out of date za dober nasvet ni nikoli prepozno
counsel of perfection nasvet, ki se po njem ni mogoče ravnati
to take counsel with s.o. posvetovati se s kom
to take counsel with one's pillow dobro si stvar premisliti, prespati jo
counsel for the defence obtoženčev zagovornik
counsel for the prosecution tožiteljev zagovornik
to keep one's own counsel prikrivati svoje namene, obdržati stvar zase, tajiti

count³ [kaunt] prehodni glagol & neprehodni glagol
šteti, računati, ceniti; upoštevati, smatrati; veljati

to count one's chickens before they are hatched, to count without one's host delati račun brez krčmarja
that does not count to ni pomembno, to ne velja
škotsko to count kin biti v očitnem sorodstvu
pogovorno to count noses, to count the house ugotoviti število prisotnih

cours [kur] masculin tek, potek; tok; struga; korzo, sprehajališče, promenada, aleja; kurz, tečaj, predavanje; učbenik; obtok, veljavnost; commerce tečaj, notiranje, cena; krožni tek, (krvni) obtok

au cours de v teku, commerce po tečaju
dans le cours de l'année v teku leta
en cours de construction v gradnji
en cours de route spotoma, med potjo
au, de long cours (marine) daleč
cours d'adultes tečaj za odrasle
cours de langue française tečaj francoskega jezika
cours de(s) change(s) menjalni tečaj
cours par correspondance dopisni tečaj
cours d'eau vodni tok
cours de la guerre potek vojne
cours de l'intérêt obrestna mera
cours du jour dnevni tečaj
cours d'ouverture, de clôture začetni, zaključni tečaj
cours de vacances počitniški tečaj
baisse féminin, chute féminin, fluctuations féminin pluriel, cote féminin des cours nazadovanje, padec, nihanje, kotiranje tečajev
salle féminin de cours predavalnica
travaux masculin pluriel en cours dela v teku
ses mensonges n'ont plus cours ici njegove laži se tu ne obnesejo več
avoir cours biti veljaven, v rabi
cette monnaie n'a plus cours ta denar (kovanec) ni več v veljavi
avoir, suivre son cours iti svojo pot
l'affaire suit son cours zadeva gre svojo pot
donner, laisser libre cours à quelque chose dati čemu prosto pot
être en cours biti v teku
faire des cours predavati
faire son cours de droit študirati pravo
les cours montent, baissent, se maintiennent tečaji se dvigajo, padajo, so trdni
prendre cours postati moda
suivre un cours obiskovati predavanje, tečaj
sécher les cours »špricati« predavanja

court, e [kur, t] adjectif kratek; majhen; omejen (nazor); nezadosten; adverbe kratko, hitro, nenadoma

à court terme kratkoročen
à court d'arguments v zadregi
à courte vue kratkoviden (tudi figuré)
de courte durée kratkotrajen; kratkoživ
pour (le) faire court da na kratko opravim, naredim
tout court čisto preprosto, nič drugega
courte honte féminin blamaža
métrage masculin court kratkometražen film
sauce féminin courte gosta omaka
aller au plus court ubrati najkrajšo pot (tudi figuré)
s'arrêter court hipoma se ustaviti
attacher, (figuré) tenir de court na kratko privezati ali držati, ne dati velike prostosti
avoir la vue courte biti kratkoviden (tudi figuré)
couper court (na kratko) prekiniti, ustaviti, zadržati (à quelque chose kaj)
demeurer, rester court obtičati (v govoru), ne več vedeti odgovora
être (à) court d'argent imeti zelo malo denarja, biti na tesnem z denarjem
être de courte mémoire imeti kratek spomin
faire la courte échelle à quelqu'un podstaviti komu ramena in roké (pri plezanju)
prendre quelqu'un de court koga presenetiti, spraviti v zadrego
savoir le court et le long de dobro se spoznati na
tirer à la courte paille vleči slamico, žrebati
tourner court nenadoma ubrati drugo smer (tudi figuré), (vozilo) obrniti na kratkem, ozkem prostoru
100 francs, c'est un peu court 100 frankov, to je premalo, ni dovolj
prendre au plus court ubrati najkrajšo pot

coût [ku] masculin (nabavna) cena; izdatek, stroški

coût de production produkcijski stroški
coût d'une marchandise, d'un service cena nekega blaga, usluge
indice masculin du coût de la vie indeks življenjskih stroškov
constater une hausse du coût de la vie ugotoviti porast življenjskih stroškov
le coût fait perdre le goût predraga stvar ni več mikavna

coûter [kute] verbe intransitif veljati, stati; verbe transitif povzročiti izdatke, trud (quelqu'un komu); ne biti lahko (quelqu'un za koga), stati premagovanja

combien cela coûte-t-il? koliko stane to?
coûter cher, bon biti drag, stati mnogo denarja
coûter peu biti cenen
ne rien coûter nič ne stati, biti zastonj
coûter les yeux de la tête (familier) biti zelo drag
il m'en coûte de ne pas pouvoir vous aider mučno mi je, da vam ne morem pomagati
cela lui coûte to mu je mučno, neprijetno
coûte que coûte naj stane, kar hoče; za vsako ceno
rien ne lui coûte njemu gre vse lahko, ne ustraši se nobenega truda, nobenih stroškov
(familier) ça coûtera ce que ça coûtera cena ni važna
il vous en coûtera la vie to vas bo stalo življenje
cette imprudence a failli lui coûter la vie ta neprevidnost ga je skoraj stala življenje
il n'y a que le premier pas qui coûte vsak začetek je težak

coutume [kutüm] féminin navada, običaj, šega; raba

(comme) de coutume (kot) po navadi
selon ma coutume po moji navadi
us masculin pluriel et coutumes šege in navade
avoir coutume imeti navado
passer en coutume preiti v navado
une fois n'est pas coutume (proverbe) enkrat ni nobenkrat
par coutume iz navade

craindre* [krɛ̃drə] verbe transitif bati se (quelqu'un, quelque chose koga, česa); (u)strašiti se, plašiti se, gledati s spoštovanjem, respektirati; mrziti, ne moči prenašati

se faire craindre pridobiti si spoštovanje, respekt, zbujati strah
ne craindre ni Dieu ni le diable ne se bati ne boga, ne hudiča, ničesar se ne ustrašiti
il craint de mourir boji se umreti
elle craint pour la vie de son enfant boji se za življenje svojega otroka
il ne viendra pas, je le crains bojim se, da ga ne bo
craint l'humidité (commerce) varuj pred vlago!
chat échaudé craint l'eau froide (proverbe) oparjen maček se še mrzle vode boji

crāpula -ae, f (gr. κραιπάλη)

1. pijanost, vinjenost, opitost, opojenost, vrtoglavost, omotičnost, omotica: crapulam potare, crapulam amovere Pl., edormi (prespi) crapulam Ci., qui nondum convivii crapulam exhalasset Ci. ki se mu pijanost … še ni razkadila, crapulae plenus L. ves pijan, ex somno plenum crapulae surgere L., septem dierum crapulā graves Cu.

2. met. opojna smola, ki so jo včasih primešali vinu: Plin.

crātis -is, pogosteje pl. crātēs -ium, f

1. pletenina iz vrbovih vej ali šib ipd., pleter, plot, lesa, obor, rešetka: cratis stercorariae Cu., Varr., ficariae Ca., claudensque textis cratibus laetum pecus H., alii cratīs et molle feretrum arbuteis texunt virgis et vimine querno V. nosilo iz pletenine iz … , flectuntque salignas umbonum cratīs V. iz vrbja spletene ščite (prim.: ex cratibus scuta Cu., cuspis … oppositas vetita est tramittere crates Sil., omnibus aeratae propugnant pectora crates Stat.), crates pastorales Col. obori, inlini quidem crates parietum … luto quis ignorat? Plin., sicci terga suis rarā pendentia crate Iuv.; kot brana (branali so s pletenino, ki so jo vlekli čez njive): rastris glaebas qui frangit inertīs vimineasque trahit cratīs V., inductā crate coaequare Col., crates dentatae Plin.; kot mučilna naprava (strahopetce in ubežnike so starodavniki pogreznili v močvirje, nanje naložili dračje in pleter in vse to obtežili s kamenjem: (Turnus) crate superne iniecta saxisque congestis mergitur L., necari sub crate L., ignavos et imbelles caeno ac palude iniectā insuper crate mergunt T.; tako tudi: sub cratim (gl. opombo) ut iubeas se supponi Pl.; occ. (voj.) butara protja in vejevja, protje, „fašina“: haec … contexebantur ac longuriis cratibusque consternebantur C., cratibus atque aggere paludem explere C., haec levibus cratibus … inaequat C., loricas ex cratibus attexere C., scaphas cratibus pluteisque contegere C., locus est consaeptus cratibus L., caesāque materiā cratibus (namreč kot obramba pred oblegovalci) et pluteis faciundis … urbem obsidere coepit Cu., proruunt fossas, iniciunt crates T., crates vimineae Amm.

2. pren. sestav, sklad, sklop, stik, stroj: cratīs solvere favorum V. satje, transadigit … cratīs pectoris ensem V. koš = prsni koš, laterum cratem praerupit O., crates spinae O. sestav hrbtenice, cratem facit vitis Col. raste vse križem.

Opomba: Nom. sg. crates ni nikjer izpričan; nom. sg. cratis le enkrat pri Veg.; acc. sg. cratim enkrat pri Pl.

crédit [kredi] masculin kredit, dobroimetje; vera, zaupanje; ugled, veljava, vpliv

à crédit na up, na kredit, familier zastonj
à porter au crédit du compte v dobropis konta
à valoir sur mon crédit na konto mojega dobroimetja
crédit de banque, de caisse, de transition bančni, blagajniški, premostitveni kredit
crédit extraordinaire izreden kredit
crédit foncier zemljiški kredit(ni zavod)
crédit municipal zastavljalnica
crédit à long, à moyen, à court terme dolgoročen, srednjeročen, kratkoročen kredit
banque féminin de crédit kreditna banka
balance féminin du crédit et du débit ravnovesje v kreditu in debetu (ni debeta)
côté masculin du crédit stran (v knjigi) imetja, aktiva
dépassement masculin de crédit prekoračenje kredita
établissement masculin de crédit kreditni zavod
lettre féminin de crédit kreditno pismo
octroi masculin, ouverture féminin d'un crédit odobritev, odprtje kredita
restriction féminin du crédit omejitev kredita
accorder, octroyer un crédit odobriti kredit
acheter à crédit kupiti na kredit
avoir du crédit imeti, uživati kredit
avoir tout crédit pour faire quelque chose imeti vso prostost za kaj
dépasser, ébranler le crédit prekoračiti, omajati kredit
donner du crédit à quelque chose dati čemu veljavo
être en grand crédit, jouir d'un grand crédit auprès de quelqu'un biti pri kom dobro zapisan
faire crédit à quelqu'un verjeti, zaupati komu, imeti zaupanje v koga; oprostiti, odpustiti komu; commerce komu kredit dovoliti, kreditirati
mettre en crédit (commerce) lansirati
ouvrir un crédit en faveur de quelqu'un jusqu'à concurrence de ... odpreti, odobriti komu kredit do višine ...
passer, porter quelque chose au crédit de quelqu'un komu kaj v dobro pisati
user de son crédit auprès de quelqu'un uporabiti svoj vpliv pri kom

creper (creperus) -pera -perum (etimološko nejasno)

1. (so)mračen, temačen, temen, le kot subst. creperum -ī, n tema, somrak: Amm., M., Isid., dicitur crepusculum a crepero Varr.

2. pren. temen = nejasen, dvomljiv, negotov: Acc. fr., Non., Fest., in re crepera, in mea re crepera Pac. ap. Non., in Reatino crepusculum significat dubium, ab eo res dictae dubiae creperae Varr., oracla cr. Varr. ap. Non., creperi certamina belli Lucr.

Opomba: Nom. creper(us) ni izpričan.

crēscō -ere, crēvī, crētus (incoh. iz debla crē rasti)

1. (o tistem, česar še ni) rasti, narasti (naraščati), nasta(ja)ti, posta(ja)ti, prihajati: quae sursum crescunt Lucr., quaecumque e terra corpora crescunt Lucr., corpore de patrio et materno sanguine crescunt (liberi) Lucr., crescit barba pilique per omnia membra Lucr., qui postea creverunt Varr. potomci, hic et acanthus et rosa crescit V. (Culex), crescentes segetes O., tibi, mors, crescit omne Sen. tr., in exitu paludis saxum crescit Plin.; pogosto (pesn.) pt. pf. crētus 3 izvirajoč od (iz), izhajajoč od (iz), rojen od (iz), po rodu; s samim abl. ali z a(b): mortali corpore cretus Lucr., hortamur fari, quo sanguine cretus V., venisse Aenean, Troiano a sanguine cretum V., cretus Amyntore O., Semiramio Polydaemona sanguine cretum … sternit O., cretus ab origine eādem O.

2. (o tistem, kar že obstoji) rasti, dorasti (doraščati), narasti (naraščati): ostreis conchyliisque omnibus contingere, ut cum luna pariter crescant pariterque decrescant Ci., crescere non possint fruges, arbusta, animantes Lucr., corpus crescere iam domitis (equis) sinito V., toti salutifer orbi cresce, puer O., postquam super ora caputque crevit onus O., ut pennas clivo (abl. = in clivo) crevisse putes O., crescere in ventrem V. (o murki), tu ignoras arbores magnas diu crescere, unā horā exstirpari? Cu., pili crescunt et in quibusdam morbis Plin.; poseb. pri pretvorbah = z rastjo pretvoriti (pretvarjati) se, (z)rasti v kaj: ille … in caput crescit O. raste v glavo, poveča se mu glava, in frondem crines, in ramos bracchia crescunt O., coeperunt curvari manus et aduncos crescere in ungues O.; enalaga: crescentes anni O., Mart. doba rasti, mladostna leta.

3. pren.
a) (o tistem, česar še ni) (z)rasti, nasta(ja)ti: haec villa inter manus meas crevit Sen. ph., ingens his terris crescit labor Sil.
b) (o tistem, kar že obstoji) rasti, narasti (naraščati) = (po)večati se, (po)množiti se; (najprej o naravnih stvareh): cum Albanus lacus praeter modum crevisset Ci. je bilo čezmerno naraslo, Liger ex nivibus creverat C., forsitan Aethiopum penitus de montibus altis crescat Lucr. (o Nilu), cava flumnia crescunt cum sonitu V., Iliaco tumidum qui crescere Thybrim sanguine … videbit V., mare inoffensum crescenti adlabitur aestu V. s kipečo plimo, Roma interim crevit Albae ruinis L., in aeternum urbe conditā, in immensum crescente L., cognata moenia laetor crescere O., crescunt loca decrescentibus undis O. kraji se vzdigujejo, medtem ko valovi upadajo, crescit in immensum (Atlas) O. se dviga, kipi, petra non modicis ac mollibus clivis in sublime fastigium crescit Cu. se ne vzdiguje; (o mesecu) rasti: luna crescens Varr., Ci., Macr., cum luna triduum recessit a sole, crescit et illuminatur Vitr., nunc de crescenti lumine lunae … dicam Varr., crescens minuensque sidus Plin.; (o dnevu) rasti, daljšati se: crescere dies licet et tabescere noctes Lucr., ut dies crevit decrevitve Plin. iun.; (o jedeh) rasti, (po)večati se, napihniti (napihovati) se: crescit et invito in ore cibus O., non in ore crevit cibus Sen. ph.; (o sočivju) nabrekniti (nabrekati): coquendo cr. Plin.; (o lesu) nape(nja)ti se, nabrekniti (nabrekati): contignationes humore crescentes aut siccitate decrescentes Vitr.; (o oteklini) (po)večati se, zateči (zatekati), oteči (otekati): tumor … retento spiritu crescit Cels.; (o udih) nape(nja)ti se, nabrekniti (nabrekati), oteči (otekati): crescentia laboribus membra Plin. iun. od moči nabrekli udje, creverunt artus (namreč pri mučenju) Sil., od tod (o mučencu samem): crescit et suspensus ipse vinculis latentibus Prud. Potem pren. (o raznih drugih stvareh, poseb. abstr.) = rasti, narasti (naraščati), (po)množiti se, (po)večati se, (o)krepiti se, (o)jačati se: Lucr., Vell., Sen. ph. idr., plagae (udarci) crescunt Ter., crescit in dies singulos hostium numerus Ci., crescens in dies multitudo hostium L., metuisti, ne aes alienum tibi cresceret Ci. da ti ne bi narasel, neque indulgendo inveterascere eorum aes alienum patiebatur neque multiplicandis usuris crescere N., his omnibus annona crevit C. je poskočila cena žita, crescit pretium Plin. raste, reliqua (zaostanki obresti) creverunt Plin. iun., plebis opes inminutae, paucorum potentia crevit S., multis occulto res (imetje) crescit fenore H., improbae crescunt divitiae H., crescentem sequitur cura pecuniam H., simul crescit inopia omnium (vsega) L., crescente certamine et clamore L., crescebat in eos odium Ci., quod ex his studiis quoque crescit oratio et facultas Ci. ker tudi ti nauki pospešujejo govorniško nadarjenost, ad extremam aetatem eorum amicitia crevit N., advenientes crescentesque morbi Ci., crescentes morbi Cels., si febris non decrescit, sed crescere desiit Cels., si etiam vehementius dolor crevit Cels., crescunt ignisque dolorque O., crescit indulgens sibi dirus hydrops H. se poslabša, primo pecuniae, deinde imperii cupido crevit S., fuga atque formido crescit S., Tuscis crevit audacia L., fama e minimo sua per mendacia crescit O., crescentibus iam provinciis (opravki, posli) L., crescit mihi materies Ci. ep. snov (za pisanje) mi raste pod roko, quoniam satis huius voluminis magnitudo crevit Corn., crescens carmen O. še nedovršena, liber crevit Plin. iun., iambi a brevibus in longas (syllabas) nituntur et crescunt Q., crescente vento Cat., crescente aestu Cu., in foro eius vox crescebat tamquam tuba Petr.; (poseb. pogosto o pogumu) narasti (naraščati): cum hostium opes animique crevissent Ci., crevit ex eo hostium (v sl. dat.) animus L., morte Africani crevere inimicorum animi L.; z dat.: plebi creverant animi L., animus crevit praetori, ut Cassandream oppugnaret L., hinc animus crevit obsessis Cu., hostibus quoque crevere animi Iust.; (o bitjih): cr. malo ali per damnum O. (o hidri, ki sta ji namesto ene odbite glave zrasli dve), quoad vixit, virtutum laude crevit N. je rasel (pridobival) v … ; e nostro crescit maerore Charaxus O. se opogumi, tako tudi: cresco et exsulto Sen. ph.
c) occ. α) po imetju rasti, v imetju pridobi(va)ti, povzdigniti (povzdigovati) se, opomoči si, (o)bogateti: ut rei publicae, ex qua crevissent, tempus accommodarent L., crescam patrimonio, non corpore Petr., ex parvo, ab asse, de nihilo crevit Petr. β) (politično) (z)rasti v moči, ugledu = moč (vpliv, veljavo) pridobi(va)ti, visoko povzpe(nja)ti se, mogočen (mogočnejši) posta(ja)ti, (o)krepiti se, opomoči si, povzdigniti (povzdigovati) se: si nostram rem publicam vobis et nascentem (v njenem nastajanju) et crescentem (v njeni rasti) et adultam (v njenem razcvetu) et iam firmam et robustam (v njeni že utrjeni moči) ostendero Ci., cum Atheniensium opes senescere, contra Lacedaemoniorum crescere videret N., Rhodiorum civitas populi Romani opibus (s podporo) creverat S., labore atque iustitia res publica crevit S., concordiā parvae res crescunt, discordiā maximae dilabuntur S., secundis usque laboribus Romana pubes crevit H., sic fortis Etruria crevit V., Saguntini in tantas creverant opes, ut … L., non tantum interest nostrā Aetolorum opes ac vires minui, quantum non supra modum Philippum crescere L., o quantum de tenui Romanus origine crevit O., crescens regnum Iust.; (tudi o posameznikih): date crescendi copiam Ter., oblatam sibi facultatem putavit, ut ex invidia senatoria posset crescere Ci., crescendi in curia sibi occasionem datam ratus L., timentes, ne crescendi ex se inimico collegae potestas fieret L. da se ne bi zaradi njegovega padca dokopal … tovariš do vpliva, qua ex re creverat cum famā tum opibus N., frater per se crevisset C., fit Mimnermus et optivo cognomine crescit H.

Opomba: Sinkop. inf. pf. crēsse: Lucr.

crētiō -ōnis, f (cernere) svečana izjava pred pričami, da hoče kdo prevzeti dediščino, slovesni prevzem dediščine: ut in cretionibus scribi solet, „quibus sciam poteroque“ Ci., cretionem eam capere Plin. to dediščino prevzeti, cr. simplex Ci. ep. nepotrebna izjava, da hoče kdo prevzeti dediščino (ko ni kaj prevzeti), cr. perfecta (če je bilo v oporoki določeno razdedinjenje tistega, ki dediščine ne bi pravočasno prevzel) in (naspr.) cr. imperfecta (brez tega oporočnega določila) G., Ulp. fr., cr. libera Ci. ep. brez natančnega določila oporočnika, kako naj se prevzame dediščina; met. za premislek (od oporočnika ali pretorja) določeni rok (nav. 100, pa tudi le 60 dni, v katerih je bilo treba dediščino prevzeti ali pa prevzem odkloniti): Varr., G., Ulp. fr., cr. vulgaris Icti. navadni rok za premislek, štet od dne, ko je dedič izvedel, da se mora izreči o prevzemu dediščine (stalno besedilo je bilo: quibus diebus scies poterisque, prim. zgornji navedek iz Ci.) in (naspr.) cr. continua G., Ulp. fr. rok za premislek, štet od oporočnikove smrti (tudi če dedič ni nič vedel o njem).

creux, euse [krö, z] adjectif votel; prazen; vdrt; globok, globoko ležeč; suh (kašelj); figuré brez vsebine; masculin votlina, jama, kotanja, globel; technique kalup; marine globina med dvema valovoma; figuré praznina

creux masculin de la main sredina dlani
assiette féminin creuse globok krožnik
brique féminin creuse votlak (opeka)
chemin masculin creux soteska
classe féminin creuse šibek letnik (manj rojstev)
dent féminin creuse votel zob
heures féminin pluriel creuses mirne ure z manjšo aktivnostjo; mrtvilo (v poslih, kupčijah)
discours masculin creux prazen, vsebinsko slab govor
mer féminin d'un mètre de creux morje z enometrskimi valovi
viande féminin creuse nezadostna hrana
yeux masculin pluriel creux, joues féminin pluriel creuses vdrte oči, vdrta lica
tête féminin creuse prazna glava
avoir le nez creux imeti dober nos
avoir un bon creux imeti močan, globok bas (glas)
j'ai l'estomac, le ventre creux (familier) pošteno sem lačen
j'ai un creux dans l'estomac (figuré) imam luknjo v želodcu, zelo sem lačen
être dans le creux de la vague (figuré) biti na dnu svojega uspeha
puiser de l'eau dans le creux de la main zajeti vodo v dlan (roke)
rêver creux (figuré) bedé sanjati
il y en a pour une dent creuse tega ni dovolj za pod zob
il n'y a pas de quoi pour boucher une dent creuse ničesar ni za pod zob
sonner creux votlo doneti

crime [krim] masculin hudodelstvo, zločin; umor

crime d'Etat zločin zoper državo
crime contre la sûreté de l'Etat zločin zoper varnost države
crime de guerre vojni zločin
crime contre les mœurs zločin zoper nravnost
crime de lèse-majesté razžalitev veličanstva
crime parfait popoln, perfekten umor
faire, commettre, consommer, perpétrer un crime zakriviti zločin
ce n'est pas un grand crime to ni tako hudó
il a été reconnu coupable de deux crimes spoznali so ga za krivega dveh zločinov
le crime ne paie pas (proverbe) zločin se ne izplača

cristiano

A) agg.

1. relig. krščanski

2. pren. dober, dobrotljiv, človekoljuben

3. pog. spodoben, primeren:
parlare in modo cristiano govoriti krščansko, kot se spodobi

B) m (f -na)

1. kristjan, kristjanka

2. pog. človek:
qui non c'è un cristiano tu ni žive duše

Cristo

A) m

1. relig. Kristus:
avanti Cristo pred Kristusom, pred našim štetjem
dopo Cristo po Kristusu, po našem štetju

2. umet. Kristus; križani Kristus:
Cristo di Giotto Giottov križani Kristus

3. pog. bednik; hudo zdelan človek:
non ci sono cristi pren. nobenih možnosti ni

B) inter. Jezus! Kristus!