Franja

prȁg prȁga m, mest. na pràgu, mn. prȁgovi
1. prag: prag od sobe, od kuće; ja sjedim na pragu; došao je i odmah s -a pitao in je precej pri vratih vprašal; prijeći, preći preko -a stopiti čez prag; obijati, obilaziti tude pragove prosjačiti pred tujimi pragi; pusti pijetla na prag; prag on hoće i u kuću vsiljivec hoče vedno več; čistiti, mesti pred svojim -om pometati pred svojim pragom
2. železniški prag: oslonac željezničke pruge su drveni ili betonski pragovi
3. katarakt, brzica: nilski -ovi; Drina teče preko svojih pragova
4. geogr. prag, podmorski greben: Atlas se nastavlja podmorskim pragom na Siciliju
5. ekspr. domovina, domača hiša: da oslobodimo svoj domaći prag
6. psih. dražljajski prag: prag osjeta

pràv

A) adv.

1. bene, correttamente:
tako bo vse prav così va bene
meni je prav per me va bene

2. proprio, affatto; bene, molto; davvero, veramente:
kruh je prav dober il pane è proprio buono, è ottimo
prav sramotno se je vedel si è comportato proprio scandalosamente
prav on je to storil l'ha fatto proprio lui

3. (v nikalnih stavkih izraža omejitev) proprio:
dekle ni prav lepo, je pa prijazno la ragazza non è proprio bella, in compenso è gentile

4. (v medmetni rabi) bene, be':
prav, pa pojdem be', andiamo
prav, kakor hočeš bene, come vuoi tu
si končal? Prav hai finito? Bene

5. (kot okrepitev negacije) affatto, punto:
prav nič se mi ne spi non ho affatto sonno
prav nič nisem utrujen non sono punto stanco
ne razumeti prav nič non capire un'acca

6. (kot okrepitev pridevnika ali prislova)
prav nobeden nessunissimo
prav počasi lemme lemme pog.
prav rad volentieri
prav tako altresì, idem lat.
prav tam ibidem
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vse, kar je prav vi è una misura in tutte le cose; su, non esageriamo; est modus in rebus
lat. obleka mu je čisto prav il vestito gli sta a pennello
nekaj mu ni prav qualcosa non gli va; direi che non sta bene
prav ti je! ti sta bene!
ta prav išče, da jo bo skupil va proprio in cerca di guai
ravno prav si prišel sei venuto proprio a proposito
pog. to bi mi prav prišlo questo mi servirebbe, mi sarebbe utile
če se prav spominjam ... se ben ricordo...
prav treba ti je bilo iti ven dovevi proprio uscire, avresti dovuto startene a casa
pog. naredi, da bo vse na koncu prav fa' in modo di accontentare tutti
vse lepo in prav, ampak benissimo, però...
PREGOVORI:
čez sedem let vse prav pride impara l'arte e mettila da parte

B) pràv m inv. ragione:
biti prepričan v svoj prav essere convinti di aver ragione
dati prav komu dare ragione a qcn.
imeti prav aver ragione; essere nel giusto
prav ima, da ha ragione di, fa bene a
nimaš prav, da ga grajaš hai torto a rimproverarlo
obrniti rokavico na prav voltare il guanto sul dritto

preglèd (-éda) m

1. controllo, esame, verifica; revisione, visita:
pregled dokumentov controllo dei documenti
carinski pregled controllo doganale
tehnični pregled revisione tecnica

2. med. visita; esame; check-up:
specialistični pregled visita specialistica
laboratorijski pregled esame di laboratorio
voj. žarg. javiti se na zdravniški pregled marcare visita

3. rassegna; rivista; ispezione:
pregled ruske književnosti rassegna di letteratura russa
voj. opraviti pregled enot passare in rassegna le unità; ispezionare le unità
pregled (preiskava)
trgovskih ladij visita, ispezione delle navi mercantili

4. imeti pregled čez kaj, nad čim sapere, conoscere qcs., essere al corrente di qcs.; (potere) vedere, controllare:
z okna je imel pregled nad celo ulico dalla finestra poteva vedere tutta la via
imeti pregled nad dogajanjem, imeti pregled nad porabo sredstev controllare lo svolgimento dei fatti, l'impiego dei mezzi
imeti pregled nad potekom bitke poter seguire il corso della battaglia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
(tehnični, pravni, administrativni) pregled visura
med. pregled krvi emoscopia
časn. žarg. pregled političnih novic pastone

prehájanje transition ženski spol ; pas moški spol ; passage moški spol

prehajanje v drugo vero conversion ženski spol
prehajanje k sovražniku (vojaško) désertion ženski spol, défection ženski spol
pri prehajanju čez reko en passant (ali en traversant) la rivière

prehod² [ò] moški spol (-a …)

1. (prehajanje) tekočine skozi opno: der Austritt; barve v drugo ipd.: das Ineinanderfließen

2. na drug način dela, mišljenja: die Umstellung (auf); na kaj: (razširitev) das Übergreifen (auf)

3. v šoli - v višji razred: die Versetzung

4. (prestop) v drug športni klub, v drugo stranko ipd.: der Übertritt
prehod čez mejo der Grenzüberschritt, die Grenzüberschreitung, die Ausreise/Einreise
prehod na drugo šolo der Schulwechsel

5. šport čez oviro: das Überlaufen; skozi cilj: der Durchgang
posnetek prehoda skozi cilj der Zielfilm

6. na sovražnikovo stran: das Überlaufen

prehod⁴ [ò] moški spol (-a …)

1. mejni, čez progo ipd.: der Übergang (nivojski Niveauübergang, čez progo Eisenbahnübergang, Bahnübergang), der Übergangsstelle, pot: der Überweg (čez tire Gleisüberweg)
prehod za pešce der Fußgängerübergang, der Schutzweg, der Fußgängerüberweg, der Fußgängerstreifen, der Zebrastreifen
mejni prehod der Grenzübergang, die Grenzübertrittsstelle, Grenzübergangsstelle
ribji prehod der Fischpass

2. skozi kaj: der Durchgang; po sredini hleva: die Stallgasse

3. (pasaža) die Passage (tudi medicina)

4.
varnostni prehod med plazišči der Abfahrtskorridor

prehód crossing; passage

prehód čez mejo frontier (ali border) crossing, crosspoint
prehód čez ulico street crossing
prehód čez železnico level crossing
podzemski prehód (podhod) subway
označen prehód za pešce (zebra) pedestrian crossing, zebra crossing
prehód od vojne k miru transition from war to peace
prehód k dnevnemu redu moving on to the agenda

prehód passage moški spol , pas moški spol , franchissement moški spol , passe ženski spol , couloir moški spol ; (v gorski verigi) trouée ženski spol ; (med dvema zidovoma) allée ženski spol ; (potnikov, blaga) transit moški spol ; figurativno transition ženski spol , raccord moški spol , perçage moški spol

prehod čez Alpe le passage des Alpes
prehod čez cesto passage clouté
prehod čez reko franchissement d'une rivière
prehod iz enega glasu v drugega (glasba) port moški spol de voix
prehod pod zemljo, zemeljski prehod passage souterrain
prehod prepovedan passage interdit, interdiction (ali défense) de passer
brez prehoda (figurativno) sans transition
ni prehoda! on ne passe pas!
prednostni prehod (čez križišče) passage protégé
železniški prehod passage à niveau
brutalen, hiter prehoden transition brutale, rapide

prehòd paso m ; pasaje m ; cruce m (de vía); transición f

prehod čez Alpe paso m de los Alpes
prehod v drugo posest traspaso m
železniški prehod (čez progo) paso m a nivel
prehod prepovedan! ¡no hay paso!, ¡prohibido el paso!

prek¹ [é] (čéz) hinüber
tam prek drüben
in prek und darüber
| ➞ → čez, preko

preko¹ [é] (čéz)

1. herüber, hinüber
tam preko drüben

2. (več) darüber

3. z glagolom herüber-, hinüber- (podati herüberreichen, hinüberreichen); durch- (hiteti preko česa (etwas) durcheilen); über- (iti übergehen, padati überfallen, peljati überfahren, položiti überlegen, teči überlaufen, überlaufen, überströmen, viseti überhängen, überfallen, voditi überführen); darüber (napisati darüberschreiben), übereinander-, aufeinander- (položiti drugo preko drugega [übereinanderlegen] übereinander legen, [aufeinanderlegen] aufeinander legen); (iz okvirov) hinaus- (segati hinausreichen, figurativno hinausgreifen, štrleti hinausragen)

preko² [é]

1. (čez) časovno, krajevno: über (preko roba über den Rand, preko noči über Nacht, die Nacht über, preko tega darüber, eno preko drugega übereinander); über (etwas) hinweg über … hinweg

2. (dlje od) über hinaus (preko cilja über das Ziel hinaus, preko tega darüber hinaus)
imeti česa preko glave bis über die Ohren
iti preko česa (etwas) überschreiten
segati preko česa über (etwas) hinausreichen

3. reke, avtoceste ipd.: (na drugo stran) über den [Fluß] Fluss, nach drüben; (na drugi strani) jenseits (jenseits des Flusses), drüben

4. način:
preko menjave auf dem Tauschweg, im Tauschweg; via (preko satelita via Satellit)
|
figurativno biti preko česa über (etwas) hinaus sein
iti preko česa (etwas) übergehen, molče: mit Stillschweigen übergehen, hinweggehen über, hinwegsehen über, (hote zanemariti) sich über (etwas) hinwegsetzen
naraščati preko vseh meja ausufern
odločati preko čigave glave über (jemandes) Kopf hin entscheiden
streljati preko cilja über das Ziel hinausschießen
živeti preko svojih možnosti über seine Verhältnisse leben

prekobáliti (-im) perf.

A) scavalcare; superare:
prekobaliti ograjo scavalcare la siepe

B) prekobáliti se (-im se) perf. refl. (prevrniti se) ribaltarsi, rovesciarsi;
prekobaliti se čez plot scavalcare lo steccato

prekopícniti se prekopicávati se to turn head over heels, to tumble

prekopícniti se, prekopicávati se drug čez drugega to tumble over one another; (pri telovadbi) to turn a somersault

prekriválo (-a) n mantello, manto; copertone; coperta:
čez voz so položili veliko pokrivalo sul carro stesero un copertone
snežno prekrivalo mantello di neve, manto nevoso
posteljno prekrivalo sovraccoperta, copriletto

prelágati (-am) | preložíti (-ím) perf., imperf.

1. spostare;
reka prelaga strugo il fiume cambia l'alveo

2. trasbordare

3. addossare, gravare:
prelagati odgovornost na druge addossare la responsabilità su altri; scaricare la responsabilità su altri, addossare la responsabilità ad altri
prelagati krivdo na drugega incolpare un altro, scaricare la colpa su un altro, addossare la colpa a qualcun altro

4. rinviare, differire, aggiornare:
preložiti izstrelitev satelita rinviare il lancio del satellite
preložiti sejo rinviare, aggiornare la seduta
obrt. prelagati šibe, vitre eno čez drugo intrecciare i vimini
grad. preložiti streho ricoprire il tetto
grad. preložiti cesto spostare il tracciato della strada

prelaz moški spol (-a …) geografija der [Paß] Pass, [Bergpaß] Bergpass, v Alpah: [Alpenpaß] Alpenpass
cesta čez prelaz die [Paßstraße] Passstraße
najvišja točka prelaza der [Paßhöhe] Passhöhe

preláz (gorski) paso m ; puerto m

železniški prelaz (čez progo) paso m a nivel

prelàz (gorskl) col moški spol ; (v Pirenejih) port moški spol ; (ozek) porte ženski spol ; (čez progo) passage moški spol à niveau

prelaz Vršič col du Vršič
prelaz čez prelaz franchissement moški spol d'un col
cesta čez gorski prelaz route ženski spol de col

premō -ere, pressī, pressum

I.

1. tiščati, pritisniti (pritiskati): ad pectora natos V., genibus praecordia O. klečati na … , pede p. aliquem V. stopiti na koga, p. anguem V. stopiti na kačo, pohoditi kačo, vestigia p. alicuius T. stopati za kom, vestigia p. per ignem V. iti skozi ogenj, membra paterna rotis inductis p. O. peljati se čez … , policem Plin. palec (palce) tiščati (kot znamenje naklonjenosti); iuvenci pressi iugo O. vpreženi v jarem; occ. telesno se združiti (združevati) z žensko, (o)skruniti žensko, storiti ženski silo, posiliti (posiljevati): uxorem Suet., anhelantem Peucen Val. Fl.; (o petelinu) rástiti (se), pariti se, jarčiti (se), naskočiti (naskakovati): feminas premunt galli Mart.; metaf.: litus p. H. voziti se ob bregu, latus O. dotikati se, aëra Lucan. leteti, insulam premit amnis O. obteka, obliva, obdaja, obkroža.

2. obteževati, težiti kaj (koga), ležati, sedeti na čem: Tib., Pr., Sen. tr. idr., trabes premunt columnas H., carinae pressae V. obložene, p. toros O., p. pharetram cervice O., phaleras auro Stat. obložiti = (o)krasiti, frondes ore caducas O. leže(č) tiščati obraz (v listje), p. terga equi O., p. ebur O. sedeti na kurulskem stolu, saltus montium praesidiis L. (obilno) v velikem številu zasesti, zastaviti, zapreti, forum p. Ci. pogosto obiskovati; metaf. stiskati, pestiti, nadlegovati, mučiti, težiti, tlačiti: aerumnae me premunt S., necessitas eum premebat Ci., iussa Faunique premunt V. te vznemirjajo, premor formidine V. ali periculo, valetudine N.; pass. premi tudi biti (nahajati se) v stiski: premi inopiā, re frumentariā C. ali aere alieno C., Ci. zaradi …

3. pritiskati na koga, za kom, delati komu silo, biti nasilen do koga, dreviti za kom, poditi, goniti, preganjati koga, poganjati se za kom, zasledovati koga: videbat, uti … hac fugerent Grai, premeret Troiana iuventus V., p. hostem (urbem V.) obsidione C., aliquem telis V., novissimos C., premi viderent C. da so v stiski, premere hostes de loco superiore C. potiskati, apri cursum clamore V., cervum clamore in retia V. poditi; metaf. privi(ja)ti, trdo prije(ma)ti, pestiti koga: criminibus veris aliquem O., cum ad exeundum premeretur, exire noluit N., premi se procuratoribus Ci., me verbo premis Ci. držiš me za besedo, culpam poena premit comes H. kazen nastopa takoj za krivdo, premere argumentum Ci. živo poudarjati, propositum O. ostajati (vztrajati) pri sklepu, držati se sklepa, ne odstopiti od sklepa.

4. pokri(va)ti, kriti, zakriti (zakrivati), zagrniti (zagrinjati): comam coronā V., canitiem galeā V., mitrā capillos O., crinem fronde O., calix testo pressus O., arva pelago premere H. poplaviti; pren.: pressus gravitate saporis O., quies ventos nocte pressit V. (o spanju), pressit iacentem alta quies V.; occ. zakopa(va)ti, pokopa(va)ti: ossa male pressa O., quod terrā premam H.; metaf. zakri(va)ti, skri(va)ti, pokri(va)ti, pritajiti (pritajevati): lumen obscura luna premit V., curam sub corde V., gemitum sub imo corde V., dolorem alto corde V., iram T., pavorem vultu T., pressa est gloria facti V. je omračena (zamračena), je nanjo padla senca, haec non premit ore V. ni zamolčal. —

II. (s postranskim prepozicionalnim pomenom)

1. vtisniti, vtiskati (vtiskavati, vtiskovati), potisniti (potiskati), poriniti (porivati): vestigio leviter presso Ci., pressus vomer V. vtisnjen, globoko zarezujoč (zarezavajoč), cubito remanete presso H. s komolcem, vtisnjenim v blazino = z uprtim komolcem, p. dentes in vite O., ensem Lucan., pollicem Pr. pritisniti, ferrum in guttura O., hastam sub mentum V., od tod: hastā premere V. prebosti; occ.
a) saditi, vsaditi (vsajati), zasaditi (zasajati): virgulta per agros, papaver V., pressi propaginis arcus V. upognjena (v zemljo zapičena) grebenica.
b) zaznam(en)ovati: rem notā aeternā O.

2. (navz)dol potisniti (potiskati), (navz)dol tiščati, (navz)dol spustiti (spuščati): currum O. v globino usmeriti, aulaea premuntur H. zastor se spusti, pade (ob začetku igre), mundus premitur Libyae devexus in austros V. se znižuje (visi) proti Libiji; s prolept. obj.: sulcum V. globoko zabrazditi, globoko zaorati, fossam Plin. iun. izkopati, cavernae in altitudinem pressae Cu. globoko izkopane; occ. na tla podreti (vreči), pobiti, ubiti, potolči: armigerum Remi premit V., pressus et exanimatus est T., paucos erumpere ausos circumiecti pressere T.; metaf.
a) poniž(ev)ati, v nič da(ja)ti, za malo šteti, malo ceniti, ne ceniti, zaničevati, prezirati, omalovaževati, podcenjevati, ne upoštevati: premendo superiorem se extollebat L., extollere vires gentis, contra premere arma Latini V., laudet domi, premat extra limen (sc. mea opuscula) H., humana omnia p. Ci.
b) preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): facta premant annos O., vetustas laude saecula nostra premat O., Latonia nymphas premit Stat.

3. (po)tlačiti, zadrž(ev)ati, ovreti (ovirati), ustaviti (ustavljati): obligant bracchia, premunt (ustavijo) sanguinem T., lucem premit caligo L., p. vestigia V. obstati, naves nimio onere pressae T.; metaf.
a) (za)dušiti, udušiti (uduševati): ignem V., vocem suam V. dušiti (ali celo molčati), clamorem O., L.; s prolept. obj.: pontus premit placida aequora V. kroti.
b) zatreti (zatirati), (za)dušiti, udušiti (uduševati), (u)krotiti, zadrž(ev)ati, ugnati, obvladati (obvladovati): Aug. idr., consilium silentio Cu., vulgi sermones T., filii vocem V. utišati sina, zapreti sinu usta, iras T., sensus suos T., cursum ingenii Ci. zadrževati; v političnem pomenu: premendi inimicum occasio Cu. užugati (zatreti, spodnesti) sovražnika.
c) vladati, gospodovati komu: ventos imperio V., Mycenas servitio V. držati v težkem (hudem) suženjstvu, populos dicione V., arva aliena iugo V. pod jarmom (= v) sužnosti držati.

4. stisniti (stiskati): pressis manibus tenere Cu., alicui fauces O. ali laqueo collum H. komu zadrgniti vrat, presso ter gutture V. v treh odstavkih, presso obmutuit ore V. z zaprtimi usti, p. oculos mortui V. zatisniti, frena dente O. (za)gristi, frena manu O. trdo prijeti (držati), grana ore suo O. (pre)žvečiti, (po)jesti, aliquid morsu Lucr. ali morsibus Sen. tr. (z)gristi, iungere oscula pressa H. krepko poljubiti (poljubljati), p. ubera O., favos V., bacam H., lac pressum V. sir, sucos Lucan. ali Liberum, vina, oleum, mella H. ali caseum O. in caseos V., Col., Plin. stiskaje (s stiskanjem) (iz)delati, stiskati, prešati, spuščati, sir(ar)iti; occ.: et premere et laxas dare habenas V. zategniti in popustiti vajeti; metaf. (s)krčiti (skrčevati), manjšati, zmanjš(ev)ati: falce vitem H. obrezovati; od tod: umbram V. senčnato listje obrez(ov)ati; quae a nobis dilatantur, Zeno sic premebat Ci. — Od tod adj. pt. pf. pressus 3, adv. -ē

1. stisnjen: presso gradu incendere L. „z nogo ob nogi“, v strnjenem koraku, v tesno sklenjenih vrstah; tako tudi: pede presso retro cedere L.; pesn.: subsequitur pressoque legit vestigia gressu O. tik za njim.

2. umerjen, zamolkel, pridušen, tih, zadržan: soni Ci., pressi et flebiles modi Ci., pressā et temulentā voce Ci., pronuntiatio (naspr. citata) Q.

3. rjavkast, temen: color pressior Plin. iun., quae (sc. sinopis) pressior vocatur Plin., spadices pressi Serv.

4. obotavljiv, obotavljav, zadržan, udržljív, vzdržen: cogitationes pressiores Ap., cunctatio Plin. iun., in quo tibi parcior videtur et pressior Plin. iun.

5. kratkobeseden, redkobeseden, skopobeseden, kratek, jeder (jedrén, jedrnàt), zgoščen: orator, oratio Ci., oratio pressior Ci., stilus pressus Plin. iun., Attici oratores pressi, Asiatici inflati habentur Q., fiunt pro pressis exiles Q., oratorum genus alterum presse, alterum ample dicentium Ci., pressius describere Plin. iun.; o izreki, izgovarjanju: presse loqui Ci. glasov ne izgovarjati preširoko, ne preveč zatezati.

6. natančen, določen, jasen, izčrpen: verba Plin. iun., Thucydides verbis pressus Ci., taxare pressius est quam tangere Gell., pressius agere Ci., perturbationes pressius definire Ci., pressius audire causas Vell. z napeto pozornostjo (= z vso pozornostjo) poslušati sodne razprave.